Znani trboveljski slaščičar Iljber Hamiti je prejel priznanje (kristalna plaketa zlate bonitetne odličnosti), ki ga podeljuje bonitetna hiša CompanyWall, za dobro poslovanje.
Priznanje za poslovno odličnost
»Priznanje je nekaj dobrega. Tega ne dobiš kar tako,« je zadovoljen Iljber Hamiti, ki ga prijatelji in znanci kličejo Beli. V svoji slaščičarni pri bolnici v Trbovljah razvaja obiskovalce z različnimi »pregrehami«. V slaščičarni ponujajo sladoled, sadne kupe, banana split, vaflje, palačinke, kave, frapeje, tortice, …
Poslujejo dobro, kar so ugotovili tudi pri bonitetni hiši, kjer so zapisali: »Vaše podjetje že tri leta posluje z eno od najboljših bonitetnih ocen. Dosegate odlične poslovne rezultate, ki dokazujejo finančno stabilnost in ustvarjajo zaupanje med poslovnimi partnerji.« Za uspešno večletno poslovanje je podjetje CompanyWall Hamitiju podelila kristalno plaketo zlate bonitetne odličnosti.
Odvisni od sonca
Trboveljčani in obiskovalci vsako poletje pri Iljberju Hamitiju poližejo na tone sladoleda. Ko se temperature dvignejo nad 25 stopinj Celzija, v slaščičarni kljub velikemu vrtu težko dobiš prostor. Letos je nekaj lažje, saj so povečali teraso, nad lokalom pa so uredili tudi parkirni prostor za obiskovalce. Sicer pa Hamiti pravi, da so odvisni od vremena: »Če je lepo vreme, je zelo fajn, se fajn dela. Ob dežju pa je dan zamorjen. Čeprav, takrat pa gostje posegajo po palačinkah, sladicah.« Prav palačinke so letos hit, zato so obogatili ponudbo z različnimi dodatki.
Pogovor o sladoledu
Pred leti je Hamiti dobil priznanje za najboljši sladoled v Sloveniji.
Zakaj je vaš sladoled tako dober?
Hamiti: Moraš ga znati narediti. Dobre surovine so pomembne, potem pa ga moraš znati narediti, se pogovarjati s sladoledom, pa je.
Ste letos pripravili kakšen nov okus?
Hamiti: Vsako leto se skušamo prilagajati. Vsak teden kaj spremenimo. Nimamo vedno istih okusov. Najbolj iskani pa so še vedno sladoledi, po katerih gostje že dolgo največ posegajo: vanilija, čokolada, pa rum punč, čoko piškot, jogurt, jagoda, borovnica …
Spremljate, kaj delajo sladoledarji po svetu?
Hamiti: Seveda, zelo spremljam. Tudi dobavitelji mi kaj predlagajo. Potem pa kombiniram. Iz ene vrste sladoleda lahko narediš marsikaj. Samo znati moraš.
Sladoled lahko narediš z vsakim okusom, kajne?
Hamiti: Seveda, tudi česnovega, če je treba. Zasledil sem, da so v Ameriki naredili sladoled, kjer je bila kepica sladoleda vredna več kot milijon dolarjev. V kepici je bil seveda diamant in ne vem še kaj. Marsikaj se da narediti.
Se je kdaj zgodilo, da je dal v sladoled kdo prstan in zasnubil bodočo ženo?
Hamiti: Ne, tega še ne. Na tortico pa ja. V poročno torto pa že.
Zgodovina družine Hamiti v Trbovljah
Družina Hamiti je prišla v Trbovlje leta 1972, ko je pričel z dejavnostjo Iljberjev oče. »Prej smo bili v Radencih, strici so še tam. Oče pa je 72. leta prišel sem. Najprej smo imeli prodajalno pri tržnici, vendar se tega ne spomnim. Vem pa, da je naša obrt v družini stara okrog 100 let. Pri krožišču smo imeli kiosk, kjer smo poleg sladoleda ponujali tudi burek. Potem pa smo odprli lokal Center. Mi smo nato prevzeli sedanji lokal pri bolnici, v Centru pa je ostal stric,« pravi Iljber Hamiti, ki je prevzel obrt od očeta pred dobrim desetletjem.
Vse sladolede in slaščice pripravljajo sami. Ponosen je, da v lokalu dela celotna družina, še posebej pa upe polaga na svojega naslednika Agana in Amala. Sedaj dela z roko v roki z ženo Irzano, ki je »njegova šefica«, kot hudomušno pripomni, ko jo ni zraven. Pri delu v slaščičarni pomaga tudi nečak Nidi.
Savus
Foto: arhiv Savus, osebni arhiv
