Rado Mokotar
Hrepenenje
Želim si njenega dotika,
njenih lepih rok in las,
kako me ta podoba mika,
kako je lep ta njen obraz!
Hrepenim po tisti poti
koder hodi njen korak,
šum življenja me ne moti,
kadar sanjam sen sladak.
In tako po njej zdihuje
moje ranjeno srce,
v pesmih mojih naj kraljuje
če v življenju mojem ne.
Foto: Marjana Karer / Smilj / Razstava Fotke povezujejo
Rado Mokotar (letnik 1959), doma z Dola pri Hrastniku, je v zadnjem razredu osnovne šole že izdal svojo pesniško zbirko z naslovom Pomlad 1974. Knjižica je izšla v samozaložbi, izdala jo je OŠ Hrastnik, takrat PE Borisa Pusta Dol pri Hrastniku. Likovno jo je opremil Branko Klančar, pesmi pa je uredila njegova učiteljica Fanči Moljk.
Pesmi so za tako mladega fanta izjemno zrele. V mottu je zapisal: Kar srce bo napisalo,/ vedel bom, da ni slabo,/ saj je čustev ogledalo,/ mojih ran in grehov bo.
Rado je poklicno kariero kot pravnik po šolanju nadaljeval na Slovenskih železnicah. Svojo življenjsko pot je pred leti prehitro končal z nenadno smrtjo v Gorah nad Hrastnikom.
Pesem Hrepenenje je bila objavljena v zbirki Pomlad 1974, ki je izšla leta 1974 v samozaložbi.
