Vinko Hrovatič


Hodil si napihnjen kot balon

Hodil si napihnjen kot balon,

v beli srajci kot veli bonton,

bahal si se z mnogimi denarci,

bil si tam, kjer so bili kozarci.

 

Gre za tabo klavrna zdaj sled,

bolj ko hodiš, bolj postajaš bled,

zdaj ko ti je koža prevelika,

daj povej mi, kam pa zdaj te mika.

 

Nič ne skrbi, bom jaz obleko vzel,

tisto, ki sem včasih jo imel,

v njej me bodo hitro prepoznali

in mi novo zatočišče dali.

 

Reka stara teče zdaj navzgor,

ti sklicuješ znani stari zbor,

na sredino se med nje postaviš,

vsi verjamejo ti, kar jim praviš.


Foto: MP Poezija


Vinko Hrovatič je bil rojen v aprilu 1932, umrl je februarja 2012. Zrasel je v rudarskem naselju Posetje v Trbovljah. Dom si je ustvaril v Prapretnem v Hrastniku. Življenje mu že v mladosti ni prizanašalo. Očeta so kljub temu, da je celotno vojno pomagal partizanstvu, zaradi nerazumljivega maščevanja po vojni ubili v Marija Reki. Družina je zaradi tega živela v izjemno težkih razmerah.

S pisanjem poezije se je Hrovatič začel ukvarjati že v najstniških letih, njegove ljubezni pa ni ugasnila niti redna služba takoj po končanem gimnazijskem šolanju, ne težka bolezen v zrelih letih. Hrovatič je napisal 53 pesniških zbirk z več kot 130.000 verzi, 191 sonetnih vencev in več kot 10.000 aforizmov. Izdal je 24 pesniških zbirk z 2.400 pesmimi v trboveljskem narečju, napisal pa je tudi 13 knjig oz. proznih del. Ni pa bil samo pesnik in pisatelj, uspešno se je lotil tudi likovnega ustvarjanja – sprva je risal in ustvarjal žganine v lesu, kasneje pa je svoje ideje oblikoval še s pomočjo perorisb, oglja, olja in pastela.«

Pesem Hodil si napihnjen kot balon je izšla leta v zbirki Spominčice leta 1997.