sreda, 18 septembra, 2024

Iz te kategorije

Grumov kip v Šmartnem

Ob 120-letnici rojstva dramatika, pripovednika in zdravnika Slavka Gruma, avtorja kultne drame Dogodek v mestu Gogi, ene najpomembnejših in najbolj izzivalnih slovenskih gledaliških predstav, so v Šmartnem pri Litiji  v nedeljo, 1. avgusta, odkrili njegov doprsni kip.

Grumov doprsni kip je delo akademskega kiparja Anžeta Jurkovška, ki je diplomiral iz kiparstva pri doc. Alenu Ožboltu. Njegove korenine izhajajo iz Šmartnega pri Litiji, v Litiji in Šmartnem stoji kar nekaj Jurkovškovih javnih plastik (glasbenik Peter Jereb, slikarka Mira Pregelj, igralec Nace Simončič v Litiji) (slikar Jože Meglič v Šmartnem). Doprsni kip Slavka Gruma stoji na Staretovem trgu v Šmartnem pri Litiji.

Slavko Grum se je rodil v Šmartnem 2. avgusta 1901. Mladost je preživel v Novem mestu, zadnjih 20 let pa v Zagorju ob Savi. Ob obiskovanju rojstnega kraja je pripravljal gledališke uprizoritve, resne se je pričel ukvarjati tudi s pisateljevanjem. Vrhunec je dosegel v letu 1930 z objavo drame Dogodek v mestu Gogi. Grum je delal v Zagorju kot zdravnik, kjer je leta 1949 umrl. Pokopan je v Novem mestu.

Slovesnost v Šmartnem so oblikovali društvo Lila, Gal Mavretič, Maša Soršak, Andreja Štuhec, Stanka Sirk in Ana Benedičič. Govornica na prireditvi ob njegovem

odkritju je bila državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Med drugim je povedala: »Današnji dogodek dokazuje, da je bila groza zaradi tesnobnega občutenja človeške minljivosti pri Slavku Grumu odveč. S spomenikom, ki bo danes zaživel na šmarskem trgu, bo namreč njegov pisateljski, pa tudi strokovni in človeški lik še bolj živo in trajno kot doslej prebival tako med vsemi Slovenkami in Slovenci kot v rodnem kraju. Z njim je ostal povezan tudi, ko ga je pet let po rojstvu zapustil. Tu, v Šmartnem pri Litiji imajo namreč svoje začetke in korenine ne samo Grumova zgodnja življenjska zgodba, ampak tudi zgodba o njegovem gledališkem delu s sokrajani in predvsem globoka ljubezenska zgodba s hčerko šmarskega nadučitelja Jožo Debelak, katere sad je ena najlepših ohranjenih pisateljskih korespondenc na Slovenskem. Naj bo otvoritev kipa Slavku Grumu spodbuda, da vsa ta dejstva iz Grumovega življenja in dela še podrobneje spoznamo.«

Savus

Foto: TJ


 

Isti avtor