sreda, 24 aprila, 2024

Iz te kategorije

Grafiki in rodbina Windisch-Graetz

»Na gradu Bogenšperk skrbimo za živahno razgibanost zbirk, razstavljenih v grajski galeriji,« pravijo v Javnem zavodu Bogenšperk, ki upravlja z gradom. Tokrat je nova razstava del 3. Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dni, ki so potekali od nedelje, 3. julija, do petka, 8. julija, ko je na gradu zopet dišalo po grafični barvi. Šest mednarodno uveljavljenih grafičnih umetnikov je ustvarjalo grafike v klasični tehniki globokega in visokega tiska. Nastale grafike, ki so od 8. septembra razstavljene v  galeriji gradu, bodo na gradu ostale kot del Grafične zbirke Bogenšperk.
Na razstavi so na ogled grafike udeležencev grafičnih dni. Na njih so sodelovali: Matjaž Geder iz Gornje Radgone, Nataša Mirtič iz Novega mesta, Tina Mohorović iz Straže, Zdenka Pozaić iz Zagreba, Ivana Stanković iz Niša in Leon Zakrajšek iz Zagreba. Kot nekoč Valvasor bakrorezce zdaj na gradu umetnike gostita umetniški vodja Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dni Janko Orač in Javni zavod Bogenšperk v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije in Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki. Valvasorjeve mednarodne grafične dneve sofinancira tudi Ministrstvo za kulturo RS.

Otvoritev je s kulturnim programom obogatil Valvasorjev oktet. Po odprtju razstave so pripravili še ogled muzejske razstave Valvasorjeva bakrotiskarna pod vodstvom Martine Orehovec, kustosinje Tehniškega muzeja Slovenije.

Zaradi grafične razstave so umaknili razstavo družinskih fotografij in zgodb rodbine Windisch-Graetz, ki bo ostala na gradu in bo v letošnjem letu na ogled v viteški dvorani. Rodbina Windisch-Graetz je namreč pomembno zaznamovala to področje Slovenij, saj so vse do druge svetovne vojne imeli v lasti poleg gradu Bogenšperk sedaj že uničen grad Slatna.

Srečanje potomcev Windisch-Graetz je bila za nekatere starejše člane tudi edinstvena priložnost ponovno videti kraj, kjer so se rodili in preživljali otroška leta. Danes po svetu živi še približno 180 potomcev, na gradu Bogenšperk pa se je zbrala približno polovica. Živijo predvsem v Nemčiji, Avstriji, deloma tudi v Veliki Britaniji in Kanadi.

Namen njihovega družinskega srečanja je bil obisk gradov, ki so bili pred drugo svetovno vojno v lasti njihove rodbine. Družina Windisch-Graetz je bila v 19. in 20. stoletju ena najpomembnejših in najvplivnejših plemiških družin na slovenskih tleh, saj so imeli v lasti gospostva Konjice, Podčetrtek, Bizeljsko in Podsredo na spodnjem Štajerskem ter Bled, Slatno, Planino, Logatec, Jamo pri Postojni in Šteberk na Kranjskem.

ZT

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Isti avtor