Trboveljčanka Alma Lemezović iz polimerne gline izdeluje unikatne kose nakita. Njen navdih so, pravi »geometrijske oblike, teksture in zanimive barvne kombinacije.«
Za preživetje je, preden se je samozaposlila, opravljala različna dela, pogosto je bila tudi brez službe. »Na žalost, ali pa na srečo, bi težko govorila o neki karierni poti pred samozaposlitvijo,« priznava. »Na srečo pravim zato, ker verjamem, da so me ravno te okoliščine pripeljale do tu, kjer sem zdaj. Večino časa sem bila brezposelna z vmesnimi obdobji izobraževanja, usposabljanj, nazadnje tudi enim letom dela preko javnih del – vse to, da bi si pridobila kompetence in si s tem povečala zaposlitvene možnosti.«
Izdelovanje nakita je bilo dolgo njen konjiček, način preživljanja časa z otroki. Izdelke je obdržala zase ali pa jih ob posebnih priložnostih podarila prijateljicam. Kmalu se je novica o njeni spretnosti razširila in ljudje so začeli, pravi, povpraševati po njenih unikatih. Sprva je priglasila osebno dopolnilno delo, nato pa je »izvedela za projekt ženskega podjetništva in zagrabila priložnost, ki ne bi mogla priti v boljšem trenutku.«
Pravi, da v svojem ustvarjanju doživlja tako vzpone kot padce. Vendar ve, kako premagati obdobja, ko vse teče bolj počasi in ni pravega navdiha. »Takrat se opomnim,« pojasni, »da imam rada to, kar počnem, in sem ena izmed redkih srečnežev, ki so svoj hobi nadgradili v podjetje.«
Martina Drobne
