Frpruh ni samo zrušek v jami. Frpruh je tudi naslov nove CD plošče skupine Orlek. In, končno, Frpruh je tudi predstava, koncert in komedija v enem, skupine Orlek in Matjaža Javšnika. Uspešna premiera je bila v ponedeljek, 4. decembra v zagorskem delavskem domu.
Koncert je bil odlično odigran. Pevec Vlado Poredoš je sicer na odru vse bolj miren, kar verjetno pritiče njegovim rosno jesenskim letom, vendar še vedno poln energije in zbran, kot ga morda nismo videli še nikoli. Pel je z velikim žarom, še vedno je pravi frontman skupine. Izjemni mojster klaviatur, da harmonike ne omenjamo posebej, energijska bomba in harmonikar z enimi najhitrejših prstov na tipkah, Jure Tori, je tudi tokrat dokazoval, da brez njegovih pasusov ni Orlekov. Točen, liričen in divjaški, pa vse vmes, naj gre za harmoniko ali klaviature. Basist Mitja Tori sicer vedno stoji malo v ozadju. Ampak njegovo igranje daje skupini trdnost. Ko pa je treba, pokaže svojo mirno divjost, ki vedno znova navdušuje. Za bobnarsko garnituro je kraljeval Miha Koritnik. Ritem sekcija je z njegovim igranjem dajala moč Orlekovskemu soundu, z nekaterimi solo vložki je izjemno lepo oplemenitil klasike skupine Orlek. Povratnik v skupini, kitarist Ivo Vidergar, je posebej v skladbah iz prvega obdobja Orlekov, ko je bil še član skupine (zapustil jo je po CD Adijo knapi) pokazal, kaj so prave kitarske solaže. Vsekakor je prinesel v skupino pravo prvotno knapovsko energijo. Kitarska legenda, ritem kitarist z izjemnimi solističnimi vložki, Bojan Bergant, daje skupini žlahtnost. Čeprav je večino časa neviden, ni nikoli neslišen. Njegova kitara mehko boža in mehko para. Pihalna sekcija Orlekov pa je morda odigrala svoj najboljši koncert »ever«. Saksofonist Kristijan Adamlje se poigrava z instrumentom, nasmejan meče v dvorano toliko pozitivne energije, da to ni res. Njegovi solo vložki so perfektni, pihanje v triu pa izjemno uigrano. Trobentač Jan Adamek je mojster svojega instrumenta in to je suvereno kazal skozi celoten koncert. Navduševal je s solističnimi vložki, z improvizacijo in točno odigranimi komadi. Lahko je ponosen, da je dostojno nasledil enega ustanovnih članov skupine, leta 2012 umrlega Janeza Torija. In za konec, čeprav bi lahko bil tudi na začetku, še pozavnist Ečo Matko. Na odru je tako miren, da ima človek občutek, da ga tam sploh ni. Ko pa potegne za drsno cev (cug) in zareže v skladbo, se poslušalec zave, kaj pomeni za skupino. Orlekovi glasbi daje zven, ki Orleke delajo posebne v Sloveniji in svetu.
Na koncertu so Orleki navdušili z izjemnim igranjem, obvladovanjem skladb, točnostjo, predvsem pa s polnostjo zvoka. Aranžmaji so odlični, glasba je dodelana do skrajnosti, timing je fenomenalen, knapovski rock, zmešan s primesmi jazza (izjemni vložki), funka, popa in narodnozabavne glasbe, je bil popoln.
Knapovske pesmi Orlekov so klasika. Pravzaprav je za prave ljubitelje prav opus knapovskih komadov največji dosežek skupine. Nekaj so jih predstavili tudi na koncertu. Obiskovalci so lahko uživali v izjemnih komadih: Henrik in Rozika, Drejčnik Andrej, Vdove kolonije … Ena zadnjih, ki so jo zaigrali, pa je že legendarni poklon knapovskemu stanu, skladba Adijo knapi. Člani skupine so navduševali še z železnim repertoarjem, med drugim so igrali skladbe: Čolnišče, Predvolilni boj na vasi, Na Kum, Okna, Ko so lipe cvetele, Fešta … Po gromkih aplavzih so zaključili s svoji izvedbo Avsenikove skladbe Na Golici, s katero vedno znova navdušujejo publiko.
Drug del večera je zapolnil Matjaž Javšnik s pretežno knapovskim humorjem. Z njim je res navdušil, predvsem z zgodbami legendarnega Petjeta. In dobro bi bilo, da bi izkopal iz bogate zakladnice še nekaj knapovskega humorja. Izleti na druga področja so bili nedodelani (izlet na morje iz Maribora, posebej pa skeč s poslušalci), knapovski ofer pa malce neposrečen. Kljub vsemu je Javšnik spet dokazal, da je mojster komedije.
Vsekakor je skupek odlične glasbe in svojevrstnega humorja, začinjenega predvsem s knapovskimi začimbami (no, Zasavci bi prenesli še kaj bolj močnega, ostala Slovenija pa verjetno težko) pričaral obiskovalcem zagorskega delavskega doma prijeten večer. Frpruh ni bil strašen, kot so napovedovali organizatorji, je bil prej nasmejan in poln dobre energije. Orleki in Javšnik bodo decembra s predstavo gostovali še v Hrastniku, januarja v Ljubljani, februarja pa v Litiji. Orleki sami pa bodo imeli decembra še nastope v Mežici (ta je že bil) in v Ljubljani.
Marko Planinc
