Vojnovićev zadnji roman Figa je pisan na drugačen način kot njegova prva romana. V njem se zrcalijo spremembe načina razmišljanja, videnja, ko človek odraste in prične gledati stvari drugače, ko se zave, da ne more spremeniti svet, da ima svoje življenje in da so na svetu grozote, ki jih on ne bo mogel rešiti.
Leta 2008 je Goran Vojnović izdal svoj prvenec Čefurji raus, sledila Jugoslavija, moja dežela. V prvih dveh knjigah se občuti bojevitost, zadnja knjiga, Figa, je drugačna, nežna knjiga o nenežnih časih. Zgodba govori o treh generacijah moških, dedku Aleksandru, očetu Safetu in sinu Jadranu, ki se čutijo ujete in si želijo pobega. Tega povsem uresniči Jadranov oče Safet, ki se vrne v svoj rojstni kraj v Bosni. Aleksander se vrne po letu dni s službenega potovanja v Egiptu. Jadran ostane, a odide njegova Anja, ki mu očita odsotnost in to, da moški v njegovem svetu bežijo.
Pisatelj je na literarnem večeru povedal nekaj več o knjigi. Aleksander vnuku Jadranu pove, da »ti ni treba biti sam, da bi bil osamljen.« Jadran spozna, da je drugo ime za osamljenost svoboda. Svoboda je »da se vidiš, kakršnega se želiš videti, ne takšnega, kakršnega te vidijo drugi«. Ob tem se poraja vprašanje ali so nam družabna omrežja vzela to svobodo? Vojnović trdi, da vsako obdobje prinese nekaj novega, vendar mladi običajno zrasejo v normalne ljudi. Bes naj se izkriči na družabnih omrežjih. To jih čez čas pomiri, svet pa se vrti po že zastavljenih tirnicah naprej. Družabna omrežja so pravzaprav zamenjava za stene na WC-jih, kjer so ljudje nekdaj izražali svoja občutja.
Vojnović je še povedal, da besede, ki jih pisatelj zapiše, niso vedno pisane na podlagi njegovih izkušenj. Lahko izhaja iz sebe in namišljene situacije, v katero se vživi. Moč besed se kaže kot komunikacija med bralcem in avtorjem. Ko beremo knjigo, za katero smo si vzeli čas, se postavimo v drug svet. Vojnović ne razmišlja o tem, kaj se bo dogajalo z njegovimi junaki potem, ko je roman napisan ali film končan. Takrat knjiga ali film postane last bralcev in gledalcev.
Irena Vozelj
