Na pohodu po Sovretovi poti se pogovori sučejo tudi okrog literature, prevodov, pa seveda o Antonu Sovretu, klasičnem filologu, prevajalcu in rojaku iz Šavne Peči. Vedno so zanimiva srečanja s književnimi prevajalci. Tokrat je v Šavni Peči zbranim spregovorila tudi Dragana Evtimova, ki je trenutno stanovalka Sovretovega prevajalskega kabineta na Dolu pri Hrastniku. Po prireditvi smo jo povabili na kratek klepet za Savus.
Kako se počutite v Sovretovi rezidenci na Dolu?
Ful dobro. Kraj je zelo … prelep. Zeleno je vse, vreme je sončno. Malo sem šla na sprehod in kraj je čudovit. To pa je zame lepa priložnost, da prevajam v miru Sovretovega kabineta.
In kaj prevajate v teh dneh?
Poezijo Aleša Štegerja, knjigo Nad nebom pod zemljo. Doslej sem prevedla več kot 40 knjig iz slovenščine v makedonščino in zadnja je bila Luna in jaz, otroška knjiga za najmlajše bralce.
Kako je sprejeta slovenska literatura v Makedoniji?
Najmlajši bralci želijo poslušati, ko starši berejo knjige. Slovenska literatura je v Makedoniji zelo popularna, ljudje berejo slovenske avtorje. Septembra je bil na mednarodnem festivalu literature Prozart v Skopju Drago Jančar. Na proznem festivalu se je predstavila tudi Anja Mugerli. Slovenski pisatelji so torej zelo popularni v Makedoniji. V Novem mestu pa gostuje makedonski pisatelj Vladimir Jankovski. Njega so prevedli v slovenščino.
Katero makedonsko knjigo mislite, da bi bilo nujno prevesti v slovenščino in bi jo Slovenci zelo dobro sprejeli?
Uh, veliko avtorjev bi bilo zanimivih. (dolgo razmišljanje in naštevanje avtorjev, ki so jih že prevedli). Mogoče mojo knjigo, pišem kratke zgodbe in poezijo. Zadnja knjiga nosi naslov Anonimus. Res bi si veliko avtorjev zaslužilo slovenske prevode. Na primer Lidija Dimkovska, Žarko Kujundziski, makedonska proza … Otroške knjige bi bilo dobro prevesti, Bistra Giorgijeva je zanimiva avtorica, piše otroške knjige in so zelo edukativne.
Katera slovenska knjiga pa je vas vrgla s stola?
. Recimo, ko sem prevajala Gorana Vojnovića Čefurji raus. To je zelo specifična knjiga za prevod, ker ima srbske besede in je bilo treba slang postaviti v makedonščini … V slovenščini so besede napisane v latinici, mi pa imamo cirilico in to je bilo zelo zanimivo za prevajanje. Potem so tu še nekateri avtorji, ki so se me res dotaknili, recimo Nataša Kramberger, Suzana Tratnik, Dušan Čater … Prebrala sem kriminalko Rdeča kapica Irene Svetek, to želim prevesti, bila bi zanimiva za makedonske bralce.
Marko Planinc
Foto: Marko Planinc
