Ceroz je bil še pred kratkim ena glavnih zasavskih tem. Z uspešnim poslovanjem in vodenjem postaja vse bolj normalen spremljevalec zasavskega življenja. Direktor Ceroza Enes Rakovič je z opravljenim zadovoljen.
Gospod Rakovič, kje je Ceroz danes?
Ceroz d.o.o. je trenutno v drugi fazi prestrukturiranja, torej sanacije zatečenega stanja. V treh letih smo poskrbeli, da je podjetje lahko mesečno likvidno. Stanje se je, kar se tiče finančnega dela, izboljšalo. Že tretje leto poslujemo pozitivno, tudi leto 2021 je bilo skladno s pričakovanji. Vse stroške, pa tudi vse obveznosti, ki jih imamo pri dobaviteljih, tekoče poravnavamo.
V tem času smo tudi že v tretji fazi investicijskega ciklusa. Najprej je bilo potrebno sanirati odlagalno polje in začeti z zapiralnimi deli. Zdaj zaključujemo drugo fazo zapiranja odlagalnega polja. Za nadaljnja tri do štiri leta je ostala še tretja faza. Precej dobro smo se lotili odstranjevanja vseh zalog lahke frakcije (RDF), ki so se v preteklih letih nakopičile okrog objektov in na ostalih, manj operativnih površinah. Zaloge smo umaknili, oddali v nadaljnjo obdelavo, kar je bilo za podjetje zelo velik strošek. Ostalo nam je še nekaj zalog na prvem polju. Letos in v prihodnjem letu bi radi očistili še to, podjetje potem ne bo več okoljsko in požarno ogroženo. Naše cilje smo dosegli, kar smo si zadali, smo naredili. Imamo pa ambiciozne načrte.
Kateri so bili največji izzivi, ki ste se jih izpeljali?
Največji izziv ob sprejemu mandata je bil čim prej poravnati dolgove do dobaviteljev. Znašali so okrog pol milijona evrov. Vse dolgove smo poravnali. Drugo veliko breme za podjetje so bile zaloge RDF, katere so se kopičile od leta 2017 do 2019.
Za kakšne odpadke je šlo?
To so RDF odpadki, lahka frakcija po obdelavi, ki bi morala v tistem obdobju takoj na oddajo in sežig. Po prevzemu vodenja podjetja smo začeli v skladu z mesečnimi likvidnostnimi sredstvi te odpadke odstranjevati z našega dvorišča. Večino smo jih že odstranili, nekaj jih bomo oddali v sežig v naslednjih dveh letih. Tretje največje breme za podjetje pa je bil dolg iz istega obdobja, ker podjetje občinam ni plačevalo najemnin. Tega denarja je bilo veliko. Res pa je, odkar sem prevzel podjetje, občinam redno plačujemo najemnine, ki so namenjene za sanacijo odlagališča, se pravi, za naložbe v zatečeno stanje.
Vemo, da je Občina Trbovlje izstopila iz gospodarjenja z odpadki, da vozi odpadke na deponijo v Celje. Kako se vam to pozna, kako ste nadomestili te izpade?
Občina Trbovlje še vedno ostaja lastnik Ceroza. Za gospodarsko javno službo, se pravi obdelavo in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov, pa so pridobili novega odjemalca, Simbio Celje. To je bil v tistem trenutku, februarja 2021, zelo velik šok. Poslovno je pomenila odločitev Občine Trbovlje 30% upad fiksnega prihodka. Glede na vse debate, ki so se odvijale v preteklem obdobju, pred tem dejanjem, in so se izkazale na koncu za resnične, smo seveda tudi mi razmišljali,
kaj storiti. Pogovarjali smo se na različnih koncih, tudi s partnerjem, ki bi lahko v tistem trenutku pomenil za Ceroz nekakšno rešitev. Tudi mi smo se morali takrat delno prestrukturirati. Poskrbeli smo za nekatere druge vrste odpadkov, predvsem mešano komunalno embalažo, ki je za obdelavo in sortiranje čistejša kot mešani komunalni odpadki. Tako smo nadomestili izgubo. Kot podjetje delavcev nismo odpuščali, delali smo normalno naprej z vsemi zaposlenimi. Odpuščanje zaposlenih bi bilo za podjetje slabo. Pri nas so fiksni stroški tako veliki, da jih moramo pokriti z delom, ne pa z zmanjšanjem zaposlenih. Število zaposlenih je ostalo v podjetju enako.
Koliko?
Zaposlenih je 35 ljudi.
Ali ste odpadke dobili iz drugih občin?
Embalažo smo pričeli dobivati iz vseh zasavskih občin in to se je izkazalo za dobro rešitev, še vedno jo sprejemamo. Za dopolnilo pa smo začeli dobivati embalažo tudi iz drugih občin. Povezali smo se s partnerjem, ki obdeluje občine izven Zasavja.
Kako pa stojijo stvari okrog tožb, ki so na sodišču in so povezane z Občino Trbovlje?
Nekatere tožbe in postopki se vlečejo, obravnave so bile večkrat prestavljene. Datum naroka pri tožbi z Občino Trbovlje, je preložen na mesec julij 2022. Nekaj drugih postopkov pa je bilo končanih brez razprav.
In kako so se razpletle pritožbe?
Nobeni ni bilo ugodeno. Ampak tu gre za postopke, ki so jih sprožile občine. Tako, da nisem pristojen za izjave okrog tega.
Katere naložbe ste v Cerozu uresničili v zadnjih dveh, treh letih?
Smo že v tretji fazi investicijskega cikla. V prvi fazi je bilo najbolj problematično urejanje odlagalnega polja. Ta del investicije smo začeli že v letu 2019. Uspelo nam je urediti nekaj izboljšav v proizvodnem ciklusu. Zamenjali smo tudi napravo na odlagališču gradbenih odpadkov. V drugi fazi smo se lotili sanacije in zapiranja odlagalnega polja, kar je trajalo dve leti in je v zaključni fazi. Vgradili smo nov portal za odkrivanje radioaktivnih odpadkov. Smo v fazi izgradnje montaže nove plinske črpalke in naprave za izgorevanje plina iz odlagalnega polja. Potem pa se bomo lotili tretje faze zaključnih del pri urejanju odlagalnega polja. Pripravljamo teren za gradnjo tretje faza odlagalnega polja.
Koliko ton odpadkov predelate v enem mesecu in kakšnih?
Pridobivamo približno 600 ton komunalne embalaže. Imamo tudi kompostarno, kjer za občine, lastnice Ceroza, kompostiramo biološke odpadke. Tukaj je še zbirni center za Komunalo Hrastnik. Seveda obdelujemo tudi kosovne odpadke, ki jih sortiramo in po frakcijah oddajamo drugim odjemalcem, tako kot je določeno z okoljevarstvenim dovoljenjem.
Kakšen je obseg poslovanja v lanskem letu?
Obseg poslovanja v lanskem letu je malo manj kot 4 milijone evrov.
Katere so najbolj pomembne naložbe, ki se jih boste lotili?
Za nas je najbolj ključno to, da uresničimo vse naloge, ki smo si jih zadali v novem investicijskem obdobju ter izpeljemo do konca sanacijo. Naš center bi radi uredili tako, kot je bilo predvideno, ko se je center ustanovil. Torej, da bo zgleden, da bo lahko to, za kar je bil narejen. Da bomo imeli vse stvari urejene skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem. Predvsem pa želimo, da bomo z našim delom in našim ravnanjem z odpadki zgled občinam, ki so lastnice Ceroza. Želimo si tudi, da bi bili v skladnem odnosu tudi s krajevnimi skupnostmi, ki so v najbližji soseščini z nami, torej krajevno skupnostjo Marno v občini Hrastnik in krajevno skupnostjo Sedraž v občini Laško.
Ali še dobivate pripombe glede kakršnekoli stvari od krajanov?
V tem trenutku moram reči, da že zelo dolgo nismo dobili nobenih pripomb. Tudi s Krajevno skupnostjo Sedraž smo v zaključni fazi pogovorov in usklajevanja. Tako bomo izvedli vse tisto, kar smo obljubili in smo tudi speljali. Po vseh pogovorih, tudi zadnjih, so videti zadovoljni.
Katere so konkretne naložbe, ki se jih boste lotili in koliko denarja boste zanje namenili?
Letno imamo za investicije na voljo sredstva v višini, kot je višina letnih najemnin. V prihodnje nameravamo prenoviti del strojnega parka, ker so se stroji z leti izrabili ter avtomatizirati proizvodnjo, da se olajša delo zaposlenim. Odlagalno polje bo treba po zaprtju urejati še naslednjih trideset let. Naš plan je, da se bo v tem obdobju še vedno sortiralo. Nadaljevali bomo tudi z obdelavo bioloških odpadkov, planiramo pa, da bi ta del dejavnosti še povečali. Naredili bomo vse, da bo lahko center deloval naprej in služil svojemu namenu, zaradi česar je bil tudi ustanovljen.
Na področju ekološkega ozaveščanja prebivalcev se bomo osredotočili na dneve odprtih vrat, predvsem na predšolske in šoloobvezne otroke prve triade za vse osnovne šole občin lastnic, saj bodo oni tisti, ki bodo v prihodnosti skrbeli za čisto okolje. V ta namen bomo pripravili likovni natečaj z naslovom Odpadki so lahko tudi koristni. Udeležence bomo povabili na voden ogled podjetja, prejete izdelke pa bomo razstavili. Nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade, njihovi izdelki pa bodo objavljeni v člankih na portalih Savus in Zon.
PR objava