Čeprav so bili filmi posneti v letih od 2007 do 2009, je večina luč sveta ugledala prvič prav na večeru v zagorski knjižnici. Le film The Visitor, ta je med vsemi tudi edini igran, je Goran Ajtič predstavil že prej. Ajtičevi filmi so po njegovih besedah »kombinacija glasbe in vizualne umetnosti«.
Filmski večer je bil razdeljen v dva sklopa – v prvem so bili filmi sestavljeni iz posnetkov del umetnikov, v drugem pa je bil poudarek na mistiki gozdov in ženske lepote.
Ajtičevi kratki filmi med seboj niso povezani. »Razen, če gledalec sam ujame skupni koncept,« pravi Ajtič.
Opus Gorana Ajtiča pa se ne bo končal pri eksperimentalnih filmih. Do decembra namerava končati enega svojih daljših filmov. Poleg tega piše tudi roman z naslovom Njegovo mnenje. Gre za abstraktno, surrealistično delo, ki ga sam opisuje z besedami »kot bi Franz Kafka srečal Montyja Pythona.«
Čeprav želi Ajtič svoja dela približati javnosti, se z všečnostjo ne obremenjuje preveč. »To, kar je meni všeč, ponudim svetu,« pravi. »In, če je moje delo svetu všeč, potem je to zmaga. Če ne, pa tudi ni konec sveta.«
Martina Drobne
