Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje, ki združuje ekološke kmete iz večino občin osrednje Slovenije in tudi Zasavja, je tudi letos pripravilo strokovno ekskurzijo.
Na njej so si ogledali primere dobrih praks, domov pa se vrnili z nakupljenimi dobrotami, pisnim gradivom in polni dobrih vtisov. Predsednik Združenja Janez Ocepek je ob tem dejal: »Najti je treba svoje mesto v prostoru in svoje storitve in izdelke ponuditi tistim ljudem, ki to želijo.«
O tem, kaj vse so na ekskurziji videli in doživeli, je v spodnjem zapisu strnila ena od udeleženk Francka Toman:
Na izjemoma sončen dan nas je pot vodila v dolino reke Dravinje, ki je ena redkih z ohranjeno prvotno, vijugasto strugo, zato jepodročje tudi zajeto v omrežje Natura 2000.
V tej dolini pod Bočem, imenovanim tudi štajerski Triglav, smo si najprej ogledali učni poligon za samooskrbo pod vodstvom profesorice dr. Ane Vovk Korže. Gre za njeno podedovano mini posestvo, veliko samo hektar in pol, kjer je zemlja zaradi zbite grudaste strukture praktično nerodovitna. Na podlagi svojih izjemnih znanj in vedenj o kemijskih in fizikalnih lastnostih zemlje, naravnih danostih, opravljenih analizah in z odločenostjo nekaj spremeniti, da se bo s to zemljo njena družina lahko oskrbovala, je ustvarila zanimiv način pridelovanja, ki služi tudi kot učni primer. Predstavila nam je postopek, kako iz nerodovitne zemlje, ki ne more vezati nase komposta, s pomočjo kremenčeve mivke v enem mesecu dobiti rodovitno prst.
Ker tu ni veliko padavin, je treba vodo preudarno zadrževati v zemlji, kar je dosegla z različnimi vrstami visokih gred, kjer je ena od podlag tudi ovčja volna, ki ima zmožnost zadrževanja vode. Vse te grede smo si pod njenim vodstvom ob izdatni razlagi ogledali, prav tako tudi zelo zanimivo mongolsko hišo ter lepo in praktično leseno zemljanko, kjer ima prostor za shranjevanje izdelkov in sprejemanje učnih skupin. Ima tudi svojo elektrarno.
Na domačiji Debelak, ki leži na tromeji občin Poljčane, Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah, smo nato imeli odlično kosilo s kmečko pojedino.
Jelka Lovrenčič, ena od domačih hčera, nam je predstavila 65 ha veliko kmetijo, ki je predvsem vinogradniško usmerjena, ostalega pa pridelajo za lastne in gostinske potrebe v kmečkem turizmu, pa tudi malenkost za prodajo.
Predstavila je tudi družino, ki je en rod nazaj doživela veliko tragedijo, a ji to ni preprečilo razviti se v to, kar danes so, namreč uspešna in napredna turistična kmetija. Poleg njenih dokaj mladih staršev, na kmetiji delajo ali pomagajo vse tri sestre z družinami, najmlajša je že mlada prevzemnica.
Vključeni so tudi v društvo Zakladi Dravinjske doline, ki povezuje lokalne ponudnike kulinaričnih pridelkov in drugih izdelkov in skupaj z drugimi prodajajo tedensko na občinski tržnici in nekaj v mali društveni trgovinici.
Društvo in pa Razvojni center narave v Poljčanah je naslednje, o čemer nam je v občinskih prostorih podrobno spregovorila. Spoznali smo, da je to zelo dober in uspešen primerna področju lokalne samooskrbe in da je to dobro podprto tudi s strani občine. Tak način pa je posledično povzročil nekaj, kar se zdi skoraj neverjetno, iztrebili so nevoščljivost med sosedi, kajti vsak tisto, česar nima, kupi pri sosedu, da potem tudi on kupi pri njem.
Nazadnje smo se odpravili proti Bregu pri Slovenskih Konjicah na turistično kmetijo Ranč Dravinja, ki je spet čisto nekaj posebnega in kjer se odvija nikoli dokončana zgodba lesa. Goveji hlev in senik je preurejen v delavnico za obdelavo lesa in za potrebe turizma. V nekdanjem silosu stoji ogromen kamin za pripravo hrane izpod peke, ponujajo pa lokalno pridelano hrano. Z velikimi očmismo si ogledovali rustikalne sobe iz pravega pohorskega lesa in se čudili, kaj vse je mogoče narediti iz starih objektov. Na razpolago imajo prostore za spanje na senu, savne, … nudijo pestre rojstnodnevne zabave za otroke, animacije, spoznavanje z domačimi živalmi, jahalne tabore, zabave in nočitve za druge zaključene skupine, …
Neverjetno, kako lahko znanje v povezavi z delavnostjo in iznajdljivostjo iz nemogočega naredi mogoče, kako človek ob še tako hudi tragediji, če je v družini tista prava povezanost, vztraja, se pobere in gre še z večjo močjo naprej, inkako človeška domišljija nima meja.
ZT
