Zaključuje se javna obravnava nacionalne strategije pravičnega prehoda premogovnih regij, ki poleg Šaleške regije zajema tudi Zasavje. V Eko krogu se bojijo, da bo razvoj regije znova potekal na račun naravnega okolja. »Po desetletjih življenja s težko industrijo smo si v nekaj zadnjih letih končno oddahnili. Škoda bi bilo, da bi to spet izgubili,« ugotavlja predsednik Eko kroga Uroš Macerl.

Varovanje naravnega okolja je v strategiji zajeto zgolj v obliki priporočil iz okoljskega poročila in torej ne bo zavezujoče. V Eko krogu predlagajo, da se strategija jasno opredeli za sonaraven razvoj ter varstvo naravnega okolja uvrsti med obvezne ukrepe. »Ohranjeno naravno okolje je pomemben dejavnik razvoja sonaravnega turizma v regiji. Tu je še ogromno neizkoriščenega razvojnega potenciala, ki je bil vsa ta leta onemogočen,« dodaja Uroš Macerl.

Razvoj turizma v Zasavju je v strategiji omenjen v povezavi z rudarskimi in industrijskimi objekti ter adrenalinskim turizmom. V Eko krogu poudarjajo, da je za obiskovalce pomembna celovita ponudba: od namestitev in hrane na kmetijah ter samooskrbe. Razvoj kmetijstva bi po njihovem mnenju moral biti podrobneje razdelan s konkretnimi oblikami ter viri financiranja, še posebej za oživljanje obstoječih in usihajočih kmetij; oblikovati bi bilo potrebno skupno zadružniško nastopanje na tržišču ter interesno povezovanje za izkoriščanje specifičnih danosti: gozdarstvo, lesna predelava, gorska živinoreja, ter jih z oblikami predelave povezati v skupne končne produkte.

»S turizmom je povezano tudi vključevanje celovite kulturne dediščine, ki je v Zasavju pomembna, bogata in premalo poznana, predvsem pa presega premogovništvo, na katero se strategija zdaj izključno osredotoča. Po Savi je pred železnico potekal pomemben ladjarski transport s sistemom vleke ladij do 40 m dolžine. To je vtkano v bregove Save in okoliške vasi, kjer so ti transporti potekali: vlečni kanali, počivališča, menjava konj, cerkve, kjer so potekale maše za preživetje v narasli reki. Z železnico in premogovništvom je Sava in ta del naše zgodovine zdrsnil iz spomina,« dodaja Ervin Matešič iz Eko kroga.

»Srednja Sava znova teče čista, v njenih brzicah in bregovih prebivajo redke živalske vrste. Odkrivajo jo ljubitelji spustov po prosto tekočih rekah. Sava predstavlja pomemben del naravi prijaznega turizma. Če je seveda ne bo pregradilo 10 jezov hidroelektrarn, ki bodo za vedno ne le vzeli priložnost regiji za tovrsten razvoj turizma, pač pa tudi za vedno zalili ostanke z njo povezane kulturne dediščine. Zasavje je državi žrtvovalo že ogromno. Zdaj je čas, da rečemo dovolj, zares obrnemo list in za naše otroke ohranimo to, kar nam je še ostalo,« zaključi Macerl.

Strategija velikih hidroelektrarnam na srednji Savi sicer ne omenja, sklicuje pa se na Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN).  HE na Savi v tem načrtu niso zajete, ker je okoljsko poročilo ugotovilo prevelik vpliv na varovana območja. Po drugi strani pa so okoljsko ministrstvo, HSE in občine že podpisale koncesijsko pogodbo in sporazum. NEPN se bo prenavljal predvidoma 2022-2024.

Savus

Foto: Vukašin Šobot