Za začetek je bilo nekaj ogrevanja s telovadnimi vajami, ki so jih dopolnili s samoglasniki. Tako se je začel večer, kjer sta publika in akterji skupaj snovali predloge kaj naj zaigrajo. Sami zase pravijo, da nimajo nič, ne odra, režiserja, scenarija … Imajo pa veliko volje, da obiskovalce zabavajo.
Njihova igra se je začela s tem, da se je fantič iz občinstva postavil v poze, ki si jih je izmislil za Andraža in Miha. Vsakič, ko je bilo slišati besedo stop, se je igralec zamenjal, tako sta nastopila tudi Blaž in Nejc.
Uvodu so sledile predstavitve eksotičnega športa, ki so si ga izmislili obiskovalci. Šah pod vodo naj bi se dogajal v nepalski provinci Na zdravje. Igralca sta nadpovprečno dolgo zdržala pod vodo in igrala podvodni šah. Eden od igralcev je lahko na koncu potegnil tri poteze, vendar je morala biti zadnja poteza zmagovalna zanj, moral je matirati nasprotnika. Uspelo mu je v foto finišu, preden mu je zmanjkalo zraka. Zaigrali so nepalsko himno in prejel je zasluženo nagrado.
Igralci so se lotili še nekaterih zanimivih nalog. Tako so igrali policista na konju, vlogi Stana in Olia … V igranju zapornika, opice in ječarja so nastopili najprej vsi štirje, temu je sledilo »odpadanje« igralcev, vsakič eden, ki ga je nominiralo občinstvo. Ko je ostal samo en igralec je odigral vse like. Pika Nogavička, navihanka, ki ji ni para, je skrila redovalnico na vrhu češnje. Zato je morala, kljub ugovorom svojih staršev, ki sta morala k ravnatelju, očistiti vsa stranišča.
Za konec so igralci uporabili stavke iz klobuka, ki so jih predlagali obiskovalci, v tekstu, ki so ga improvizirali. Dejanski konec je bila pogovorna tema o tem zakaj Nejc ni primeren za poslanca, ki jo je predlagal obiskovalec.
Škoda, da je bilo za predstavo manj zanimanja, kot običajno za kulturne dogodke v zagorski knjižnici. Kljub temu so igralci povedali, da se bodo radi vrnili še na kakšno predstavo, saj jih je hvaležna publika nagradila z aplavzom, igralci pa so dali vsakemu, ki je predlagal kakšno igro, eno čokoladno kroglico.
Irena Vozelj
