V letu 2015 je bilo v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, Domžalah, Kamniku in Litiji, opravljenih 64 intervencij v primerih nasilja v družini. Podatke je na okrogli mizi, ki se je 29. novembra odvijala v Mladinskem centru Trbovljah, predstavila regijska koordinatorka za nasilje v družini Marjana Milek Ogrinc. Okroglo mizo je organiziral Center za socialno delo Trbovlje.
Ne vedo, da so žrtve
Zgodbe se od primera do primera razlikujejo. Svojo je na okrogli mizi predstavila tudi nekdanja žrtev nasilja v družini, ki ga je nad njo izvajal njen mož. Po upokojitvi je mož še njo prepričal, da pusti službo in se z njim preseli v drugo državo, takrat pa se je popolnoma spremenil. Zapil se je, postal bolestno ljubosumen. Zmerjal jo je, ni ji dal denarja, začel je izvajati fizično nasilje nad njo, ji grozil z nožem, sekiro, vilami. Po sedmih letih so ji prijatelji pomagali, da se je vrnila v Slovenijo.
Da so žrtve nasilja, se osebe pogosto sploh ne zavedajo. Da pride do tega spoznanja, včasih traja desetletja. »30 let je doživljala hudo psihično, fizično in spolno nasilje s strani moža, družino je idealizirala, dolgo je potrebovala, da je sploh doumela, da doživlja nasilje,« je primer ženske, ki je v stiski poklicala na brezplačno številko, opisala Dalida Horvat, strokovna delavka Društva SOS telefon. Policijo je po treh desetletjih poklical sin, ko je mož svojo ženo tako pretepel, da ni mogla v službo. Še dve leti je upala, da bo mož vendarle dojel, da ni prav, kar počne. Naposled se je nadlegovanje prenehalo, zdaj živita vsaksebi.
Čeprav na pomoč v večini primerov pokličejo žrtve same, torej obstajajo tudi primeri, kjer so proti družinskem nasilju ukrepali tudi prijatelji, sorodniki, sosedje. »Največkrat nas kličejo zaradi nasilja nad otroki in nasilja nad starejšimi, ker se zavedajo, da gre za nemočne ljudi, ki se ne morejo zaščititi sami,« pravi Horvatova. Na telefonsko številko 080 11 55 pokličejo tisti, ki ne vidijo drugega izhoda iz nasilne situacije, v kateri so se znašli.
Pa so žrtve nasilja vedno ženskega spola? »Na naš telefon kličejo predvsem odrasle ženske in mladostnice,« pojasnjuje Horvatova. »Na SOS telefon se po pomoč zaradi nasilja občasno obrnejo tudi moški, vendar so tovrstni klici redkejši.«
Nasilje v družini je tema, o kateri je težko govoriti, pa vendar so nekatere oblike družinskega nasilja še bolj tabuizirane kot druge. Tak primer je spolno nasilje, ki ga po besedah Horvatove v družinah ni malo, a se o njem zelo malo govori.
Namestitvena mreža je pomanjkljiva
Nasilneži nad družinskimi člani največkrat izvajajo psihično nasilje, jih na primer zmerjajo, ponižujejo, žalijo, jim grozijo. Primeri fizičnega nasilja, kot so udarci, stiskanje za vrat in podobno, so redkejši, a se še vseeno dogajajo.
Žrtve se v primeru nasilja od doma največkrat umaknejo za čez noč. Največkrat na varno odidejo k sorodnikom, staršem ali polnoletnim otrokom, če jih imajo. Le redke namestijo v krizne centre in varne hiše. »Deloma tudi zato, ker teh v regiji ni,« je pojasnil Rok Zupanc, direktor Centra za socialno delo Trbovlje.
Na okrogli mizi so delovanje sistema pomoči žrtvam nasilja ocenili kot dobro in učinkovito, vseeno pa bi bilo treba uvesti nekatere spremembe. Ena od nepravilnosti je ta, da se v programe pomoči vključujejo zgolj žrtve nasilja, ne pa tudi povzročitelji. »Kot potreba po zakonodajni spremembi je bila nakazana potreba po tem, da bi se povzročitelji nasilja ne zgolj lahko vključili v programe pomoči, pač pa bi bilo to zanje obvezno,« je povedal Zupanc.
Okrogle mize o nasilju v družini so se poleg omenjenih sogovornikov udeležili tudi Lea Tuhtar in Maja Renko, strokovni delavki CSD Trbovlje, Timotej Funkel, kriminalist policijske postaje Trbovlje, Gordana Vranešič, ravnateljica Vrtca Trbovlje, Mojca Lazar Doberlet, ravnateljica OŠ Ivana Cankarja, Zdenka Deželak, glavna medicinska sestra in pomočnica direktorice za zdravstveno nego ZD Trbovlje, Kristina Kos, regijska koordinatorka obravnave v skupnosti, Marjana Bajda, predstavnica Društva upokojencev Trbovlje in Šalja Vesel, predsednik Društva invalidov Trbovlje.
Martina Drobne
