15. maja obeležujemo mednarodni dan družine. V majski zasedbi Zasavskih pet je tudi soavtorica družinskega drevesa Občine Zagorje ob Savi Nada Brezovar. So naši vprašani kdaj raziskovali svoje korenine? Če da, so odkrili kaj zanimivega?
Nada Brezovar, soavtorica projekta Družinsko drevo Občine Zagorje ob Savi
Družina je osnova človeškega razvoja. Od kdaj, kje in kam smo šli in gremo? Kam greš? Kje si bil? Kako ti je ime in se pišeš? Ali ne začnemo otroka učiti, da mu je ime Maja, Miha …? Če se srečamo s prijateljem ali pa začnemo razgovor z neznancem, se pogovarjamo, kje smo že vse bili in kam bi si želeli.
Vse to ni nič drugega kot družina in dogodki v družini. Svoje delo sem ovrednotila z objavo družinskega drevesa Zagorje. Hvala vsem, ki ste k temu pripomogli.
Mnogi stopate po mojih poteh raziskovanja. Imate izdelana družinska drevesa za svoj priimek. Morda ste izdali knjigo. Prestopite meje družine ter posredujte podatke v veliko družino Zagorja ter postanite soavtorji tega drevesa.
Tea Lopan, avtorica magistrskega dela Kletvice in psovke v trboveljskem govoru
Ker sem po izobrazbi profesorica slovenskega jezika in književnosti, tudi mene mika raziskovanje, od kje izhajam in kdo so moji predniki. Družinsko drevo v svoji popolnosti žal ostaja zaenkrat še neizpolnjena želja, upam pa, da jo bom dokončala. Imam sicer narejenega po mami, vendar žensko linijo (torej babičino) manj kot moško (dedkovo). Po očetovi strani družinskega drevesa nimam izdelanega.
Z izdelavo družinskega drevesa se je na mojo srečo mami začela ukvarjati v osnovni šoli, in sicer kot zadolžitev v šoli. Ker pa je bil takrat živ še moj praded, je bil on glavni vir podatkov o družini. Kasneje sem sicer ugotovila, da stvar ali dve ne držita, vendar obstaja verjetnost, da tudi on ni imel pravih podatkov. Podatke sem nato popravila s podatki iz arhiva, vendar pa sem imela odlično osnovo.
Začeto sem nadaljevala letos v začetku leta, saj je bratranec na fakulteti potreboval del družinskega drevesa. Tako imam po mamini strani za moško linijo družine izdelano drevo za oba spola do leta 1699. Moja želja je to še nadgraditi, vendar sem v latinščini, sploh rokopisih, žal prekratka, da bi v krstnih, poročnih in mrliških knjigah uspela razbrati podatke (mogoče mi ob priliki priskoči na pomoč sotrpinka, ki se je s tem ukvarjala za Zagorje ob Savi). Po mamini ženski strani pa imam družinsko drevo izdelano do leta 1850.
Upam torej, da nekega dne najdem čas, da v popolnosti in do skrajnosti dokončam začeto.
Marko Planinc, direktor Zavoda Savus, organizator Jamatlona in Rudarskega teka
Vsaka čast Nadi Brezovar, Urošu Ocepku, Andreju Klembasu in vsem, ki so še zaslužni za zagorsko družinsko drevo. Izjemno delo so opravili.
Vem, da se je marsikdo že lotil iskanja svojih korenin. Tudi v naši družini so otroci v osnovni šoli izdelovali enostavna družinska drevesa in popisali zgodovino družine do tam, do koder seže spomin še živečih sorodnikov. Naprej pač ne.
Po mamini strani bi verjetno lahko odšli precej v zgodovino, saj oba starša, tako moj stari ata kot stara mama, izhajata s Kala. Zanimivo, da me je pred leti začelo vleči na Kal, tudi spomini na fragmente iz mladosti, ki so povezani s Kalom, so kar naenkrat oživeli. Vendar kakšnih družinskih dreves od tam nimam. Pri očetovem očetu (mojemu staremu očetu) se drevo kar hitro konča, saj ni povsem jasno, od kje so njegovi predniki. Pri moji stari mami, ki izhaja iz velike kmečke družine Črdenčanov (Drakslerjevi) Iz Črdenca na Dolu, pa je očetov bratranec Marko Draksler imel družinsko drevo, ki je segalo nekaj stoletij nazaj (če se prav spomnim, celo pet ali šest). Dobro, da ste me z vprašanjem spomnili na to, prav gotovo bi bilo dobro dobiti družinsko drevo vsaj v vpogled.
Zgodovina je pomembna za sedanjost in prihodnost. Če je ne bi bilo, nas ne bi bilo. Prav gotovo je v družinskih drevesih tako, kot pri pravih. Nekatera so mogočna, korenine trdne, debla debela in vejevje zelo razprostrto. Druga so skromnejša, ampak vseeno zelo zanimiva. Vedno se najde tudi kakšna posušena veja, kakšna, ki zdivja, morda katera, ki so jo odžagali, ranili … Drevesa življenja so živa vse dotlej, ko je živ rod. In dobro je, da vemo, kje in kakšne so naše korenine. Tako bodo lažje pognali novi popki v veje, ki bodo temelj novih in novih zanimivih življenj.
Anka Sotlar, predsednica KS Ivan Keše
Vem, da ima ena od vej moje družine korenine v Radečah, daljne družinske preteklosti pa do sedaj res še nisem raziskovala. Ne rečem, da ne bi bilo zanimivo izvedeti, kdo so moji predniki, zato bom z veseljem pobrskala po e-družinskem drevesu, če bo to kdaj preraslo v zasavsko ali celo vseslovensko družinsko drevo. Avtorjem zagorskega družinskega drevesa, ki, kot vem, obsega tudi del sosednjih občin, pa čestitam za izjemno delo.
Sergej Škofljanec, pevec zasedbe San Di Ego
Svojih družinskih korenin še nisem raziskoval, pa ne zaradi tega, da me to ne bi zanimalo, ampak enostavno še ni prišlo to na vrsto pri mojih številnih zanimanjih, pa tudi nekako pomembnejše kot to, kar je bilo, mi je sedanjost. Družina je osnovna celica vsake družbe in zato za svoje zdravo delovanje in obstoj nasploh potrebuje ljubezen, katero bi morali vsi dajati in sprejemati brezpogojno pa jo največkrat ne in posledice tega se potem odražajo tudi v širši družbi. Zavemo se tega (če se) šele kasneje, ko si tako z dobrimi kot slabimi, predvsem pa poučnimi in neizbežnimi življenjskimi izkušnjami pridobimo nekaj modrosti in spoznamo, kaj je v življenju res pomembno in družina to sigurno je, saj nas konec konec brez nje sploh ne bi bilo, kot tudi nas ne bi bilo brez ljubezni.
