V ponedeljek, 19. julija, so v Zagorju zaključili s slikarsko kolonijo, na kateri je sodelovalo 12 ustvarjalcev iz Slovenije in tujine. Njihova zaključna dela bodo v Zagorju razstavili 3. decembra letos.

Na slikarski koloniji je sodelovalo osem Slovencev: nagrajenec Prešernovega sklada Milan Erič, Anja Jerič, Matej Čepin, Tina Konec, Silva Karim, Kaja Urh, Barbara Demšar in Prešernov nagrajenec Živko Marušič. Dragica Davitkova Erič, ki prihaja iz Makedonije, Bagrat Arazyan iz Albanije in Azad Karim iz Iraka živijo v Sloveniji, Sead Emrić pa je prišel iz Bosne.

Vsi ustvarjalci, ki so za en teden bivali v Zagorju, so bili nad slikarsko kolonijo navdušeni, saj so se v Zasavju počutili zelo ugodno in prijetno.

Barbara Demšar iz Škofje Loke je povedala, da je nad Zagorjem navdušena. »Organizacija in pogoji za delo na koloniji so bili vrhunski. Imeli smo se super. Všeč mi je tudi, da smo si ogledali nekaj zasavskih znamenitosti,« je dodala. Motive za svojo sliko je našla kar v Zasavju: »Ker je celo Zagorje v rožicah, so rožice tudi na mojih slikah.«

Iračan Azad Karim, ki že 40 let živi v Ajdovščini, je bil v Zasavju drugič. Slikarske kolonije se je prvič udeležil že osem let nazaj. »Zasavje je lepa dežela, ki je še nisem poznal. Lepo mi je.« Še posebej se ga je dotaknilo, ko so mu povedali, kako so včasih rudarji iz zasavskih jam prihajali po šihtu na svetlo ubogi in črni iz rovov, da se med seboj sploh niso prepoznali.

Diplomirani slikarki Kaji Urh je na koloniji največ pomenilo druženje, izmenjava mnenj in veze, ki ostanejo za vedno. Zasavja prej ni poznala, je pa leta 2018 na povabilo Milana Razborška že razstavljala v Galeriji Medija.

Akademska slikarka Tina Konec, ki se z risbo ukvarja od leta 2015, pa je poudarila, da ji je bilo všeč predvsem vzdušje, ki ga ima Zasavje. »Moj motiv je vedno drevo. Kot motiv uporabljam igličasto drevje, katerega veje spominjajo na druge oblike narave,« je povedala. Na koloniji ji je bilo najbolj všeč druženje, spoznavanje novih ljudi in potencialna sodelovanja v prihodnosti.

 

Armenec Bagrat Arazyan, ki v Sloveniji živi že šest let, je na kolonijo prišel preko prijateljice Mojce Senegačnik, ki ga je preko Facebooka povezala z Milanom Razborškom. »Vsaka kolonija je posebna. Vsaka ima svojo dušo. Tu v Zagorju pa mi je všeč, ker je prostor za ustvarjanje res velik, česar v drugih kolonijah ni,« je povedal. V Slovenijo je prišel že pred 30. leti, takoj po vojni za Slovenijo. Eno leto je živel v Pivki, potem pa se je vrnil v Armenijo. Pred leti pa so se z družino odločili, da se preselijo nazaj v Slovenijo, saj jim je bilo tu res všeč. »Danes je umetniku v Sloveniji težko. Pred 25. leti so slikarji na vsaki razstavi prodali pet do sedem slik, sedaj pa nič. Če hočeš preživeti, moraš pač delati nekaj drugega,« je dodal.

Silva Karim iz Ajdovščine rada ustvarja na različnih področjih. Njena področja so predvsem glina, keramično kiparstvo in uporabna keramika. Ukvarja pa se tudi s slikarstvom, grafiko in ilustracijo. Na slikarskih kolonijah je že bila, a v Zagorju prvič. »Vsaka kolonija je drugačna. Tu smo se zbrali slikarji v dobri sinhronizirani ekipi, ki dobro funkcionira, saj se zelo lepo razumemo med seboj. To se mi zdi zelo pomembno.« Posebej pa je pohvalila vzdušje na koloniji in v mestu: »Naj pohvalim še organizatorje, saj toliko pozornosti, kot smo je deležni tu, nisem navajena. Občutek imam, da skupina ljudi diha s to kolonij. Tudi, ko grem po Zagorju, in oblečem majico kolonije, me ljudje pozdravljajo in ogovarjajo, kar je lep občutek. Lahko ste ponosni na to.«

Marko Planinc in Sabina Bravec

Foto: Branko Klančar (naslovna), Milan Razboršek (portreti)