Gledališčniki SNG Nova Gorica so tudi 14. februarja navdušili občinstvo gledališke dvorane Delavskega doma Trbovlje s svojo predstavo, ki jo je leta 1980 napisala Ljudmila Razumovska. Tema igre Draga Jelena Sergejeva je še danes nadvse aktualna, saj govori o izsiljevanju. Vlogo profesorice je suvereno  odigrala Stannia Boninsegna, a tudi ostali igralci so bili prepričljivi.
Profesorica matematike, Jelena Sergejeva, skromna ženska z veliko mero moralnih norm, ima rojstni dan. Zgodba se začne tako, da ji pride četverica gimnazijskih maturantov nenapovedano čestitat. S seboj prinesejo šopek rož, pripravijo kozarce na dolgih pecljih in peneče vino. Ob njihovem prihodu je bila profesorica vznemirjena od presenečenja in ganjena, a izkaže se, da gre za okrutno igro. Po čestitkah in prijaznem pomenkovanju so ji dijaki pojasnili pravi namen svojega obiska. Od nje so hoteli dobiti ključ sefa z maturitetnimi nalogami. Ko so jih pisali, se niso najbolje odrezali. Slabi rezultati bi jim zaprli vrata na želene fakultete, zato so hoteli z zvijačo dobiti od profesorice ključ.

Ko jim je profesorica povedala za bolno mamo v bolnišnici, so najprej ponudili pomoč, da ji priskrbijo uveljavljenega, znanega zdravnika, a samo, če zagotovi, da bo storila, kar od nje zahtevajo. Zgodba je postajala vse bolj napeta, vmes so se prepletali medsebojni spori mladih, saj vsi niso imeli enakega mnenja, kako dobiti želeni ključ. Profesorica je bila neomajna vse do trenutka, ko so premetali stvari v stanovanju in ji grozili s silo. V nekem trenutku se je odločila in jim vrgla ključ. To jih je streznilo. Ključ so postavili na vidno mesto in odšli iz stanovanja.

Draga Jelena Sergejeva je triler o šoli izsiljevanja, zelo podoben nekaterim sodobnim zgodbam. Grožnje, večkrat nastale v vsakdanjem hitenju, le delnem poslušanju pojasnil in nepoznavanju situacij, pripeljejo starše v šolo,  skupaj z odvetniki in pretnjo pravdnega postopka. Ob tem največkrat vsi pozabijo, da je mladostniku največja dobra popotnica v odraščanju čas, ki si ga starši vzamejo zanj, in zgled, ki jim ga dajejo v vsakdanjem življenju. Moralna načela izginjajo, z njimi tudi veliko lepih trenutkov, ki bi jih lahko živeli skupaj in se naučili vrednot, ki se na kratek rok ne splačajo, na dolgi pa prinesejo presenetljive rezultate.

Uprizorjena igra je občinstvo nedvomno spodbudila k razmišljanju o vrednotah tega sveta.

Irena Vozelj 

Prejšnji članekRazgrajači in pes na sprehodu
Naslednji članekETV izbira naj pesem