Dr. Neva Rebolj je Zagorjanka, po poklicu profesorica biologije in gospodinjstva. Pred kratkim je zaključila doktorski študij na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na smeri Izobraževanje učiteljev in edukacijske vede ter pridobila naziv doktorica znanosti.
S čim ste se ukvarjali v doktorski disertaciji?
Glavni namen doktorske disertacije je bil pojasniti formiranje nekaterih specifičnih okoljskih kompetenc pri učencih med aplikacijo inovativnega didaktičnega modela o hidrosferi, v katerem so uporabljene aktivne oblike in metode dela. Hkrati pa me je zanimalo tudi, kako učitelji, ki poučujejo predmet naravoslovje v 6. in 7. razredu osnovne šole, razvijajo okoljske kompetence pri učencih.
Kaj ste ugotovili na področju kompetenc učiteljev?
Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji samoocenjujejo, da so na področju okoljskih vsebin kompetentni, zato dodatnega izobraževanja na tem področju ne potrebujejo. Na njihove odločitve za poučevanje okoljskih vsebin vpliva njihova odprtost za okoljsko izobraževanje. Največja težava, ki jo učitelji izpostavljajo pri poučevanju okoljskih vsebin, pa je šolska klima. Zaključki so bili, da kljub nekaterim omejitvam, čedalje več učiteljev pri svojem poučevanju uporablja okoljski pristop.
Kaj pa učenci?
Pri učencih se je izkazalo, da tisti, ki imajo boljše splošno znanje o okoljskih vsebinah, imajo tudi boljši odnos in stališča do okolja kot učenci, ki imajo slabše splošno znanje. To je bilo tudi pričakovano. Če imaš znanje o določeni tematiki, potem se znaš tudi primerno vesti in oblikovati pozitivna stališča, vrednote in odnos do te tematike. Hkrati pa moraš imeti tudi kanček empatije, da pomisliš in pogledaš v prihodnost, ter se odločiš, v kakšnem svetu si želiš živeti in kakšen svet želiš za svoje potomce.
Kakšna je vaša ocena; ko bodo ti mladi prišli na položaje, bodo kot direktorji podjetij mislili na okolje ali bodo mislili na denar?
Jaz upam, da bodo mislili na okolje, kaj se bo v praksi dejansko zgodilo, pa težko rečem. Velikokrat denar ljudi zavede in pozabijo na korist okolja.
Kako ste se lotili raziskovanja?
Najprej sem analizirala učbenike in učne načrte za predmet naravoslovje v 6. in 7. razredu osnovne šole. Analiza je bila osredotočena na to, kako pogosto se v izbranih učbenikih in učnih načrtih pojavljajo okoljske vsebine, kakšne so lastnosti tekstovnega in slikovnega materiala ter natančneje, kakšne aktivnosti so predvidene za dosego učnih ciljev, povezanih z okoljem. V nadaljevanju sem raziskovala ali učitelji naravoslovnih predmetov v svoje učne ure vključujejo vsebine, ki bi pri učencih razvijale okoljske kompetence ter bolj specifično okoljske kompetence, povezane z vodami. Raziskan pa je bil tudi učenčev odnos do okolja, stališča do okolja in osnovno poznavanje okoljskih pojmov. Na podlagi vseh pridobljenih rezultatov je bil oblikovan inovativen didaktičen model (IDMV), ki je zajemal vsebinsko področje o hidrosferi, za učinkovitejše razvijanje okoljskih kompetenc pri osnovnošolcih. IDMV je bil nato implementiran v eksperimentalno skupino, učenci kontrolne skupine pa so iste učne vsebine spoznavali na tradicionalni način poučevanja. Rezultati so pokazali, da IDMV vpliva na znanje učencev, kot tudi na njihov odnos do okolja in njihov situacijski interes, saj so bili učenci eksperimentalne skupine na vseh omenjenih področjih statistično pomembno boljši kot učenci kontrolne skupine.
Ste sodelovali tudi s kakšnimi zasavskimi šolami?
Da, seveda. V raziskavo sta bili vključeni dve zasavski šoli, osnovna šola Ivana Kavčiča Izlake in osnovna šola Toneta Okrogarja Zagorje. Ob tej priliki bi se rada iskreno zahvalila učiteljici Martini Mlakar z Izlak in učiteljici Vlasti Laznik iz Zagorja za vso pomoč pri izvajanju empiričnega dela raziskave.
Koliko učencev po Sloveniji je sodelovalo?
V prvem delu raziskave je sodelovalo 652 učencev in 55 učiteljev iz celotne Slovenije. V drugi del raziskave pa je bilo vključenih 418 učencev, od tega 223 učencev v eksperimentalni skupini in 195 v kontrolni skupini. V drugi del raziskave je bilo vključenih 7 učiteljev, s tremi pa je bil izveden tudi poglobljen polstrukturiran intervju. Če povzamemo, je vzorec učencev obsegal 1070 učencev 7. razreda in 62 učiteljev, ki poučujejo predmet naravoslovje.
Ali bodo ti zaključki vaše doktorske naloge uporabni pri pouku?
Seveda, inovativni didaktični model poučevanja je oblikovan tako, da se lahko aplicira tudi na poučevanje drugih okoljskih vsebin tako v osnovni in kot tudi srednji šoli. Rezultati raziskave so znanstveno doprinesli k pomembnim spoznanjem na področju didaktike naravoslovja, še posebej didaktike okoljskih vsebin, saj so podali poglobljen vpogled v procese formiranja pojmovanj o okoljskih vsebinah, specifično povezanih s pojavi v hidrosferi. V aplikativnem smislu je pridobljene rezultate mogoče uporabiti kot zanesljive in znanstveno potrjene smernice za pripravo učnih načrtov, raznovrstnega učnega materiala in univerzitetnega izobraževanja učiteljev na 1. in 2. stopnji ter njihovega stalnega strokovnega izobraževanja na področju okoljskih vsebin.
S čim se sicer ukvarjate, kje delate?
Zaposlena sem na osnovni šoli Braslovče, kjer poučujem biologijo in gospodinjstvo. Dodatno, po pogodbi, pa poučujem tudi na srednji zdravstveni šoli v Ljubljani, v programu izobraževanja odraslih, kjer učim gospodinjstvo in osnove dietetike. V kolikor mi čas dopušča, pa napišem še kakšen članek in ga objavim v tujini.
Živite pa?
Živim v Zagorju ob Savi.
Ste Zagorjanka?
Ja.
Kam vas vodi pot?
Trenutno sem na osnovni šoli Braslovče povsem zadovoljna. Čez čas, ko hčerka malo odraste, pa ne izključujem možnosti, da se odločim za poučevanje na fakultetni ravni.
Menda ste napisali tudi že kakšen učbenik?
Da, lansko leto sem napisala štiri učbenike za srednjo zdravstveno šolo na temo gospodinjstva, zdrave prehrane in osnov dietetike. Trenutno so v postopku oblikovanja. Nato sledi potrjevanje in upam, da do septembra učbeniki izidejo.
Očitno prehrano dobro poznate, povejte, ali današnja mladina je zdravo, je tisto, kar bi morala?
V šolah vsekakor ponudijo hrano, ki pokrije njihove energijske in hranilne potrebe, saj sledijo smernicam zdravega prehranjevanja v šolah. Kako se mladina prehranjuje doma, pa je povsem druga pesem. Jaz upam, da se kolikor toliko prehranjujejo zdravo. Čeprav mislim, da ni nič narobe, če se kdaj pa kdaj malo pregrešijo.
Tako da mame lahko kuhajo tudi kakšno pregreho?
Seveda, seveda. Kot se že omenila, z občasno pregreho ni popolnoma nič narobe.
Še to, v zvezi s prehrano – uporabljate doma, pri kuhi, kakšne zasavske recepte?
Da, šmorn oziroma knapovsko sonce in tudi jetrnice so kar dobrodošle. So nekaj posebnega, okus je poseben.
Je pa zasavska hrana verjetno energijsko močna, ker je bila kuhana za ljudi, ki so močno delali.
Točno tako. Zasavska hrana je kar energijska bomba, vendar za takšen napor, takšno delo, kot so ga delavci opravljali, je morala biti, da so zdržali delavnik v težkih pogojih. Sedaj se je pa zadeva spremenila do te mere, da na eni strani ni več težaškega dela na drugi strani pa se je priprava tovrstnih jedi nekoliko opustila.
Kako lahko potem uporabimo te recepte? Jih lahko predrugačimo z drugimi sestavinami? Kaj bi predlagali, da jih vseeno ne zavržemo?
Seveda, skoraj vsak recept se da nadomestiti z drugimi, podobnimi sestavinami. Vendar, če želimo ohraniti našo zasavsko tradicijo, potem je najbolje, da tudi recepte in jedi ohranimo v prvotni obliki.
Marko Planinc
Foto: osebni arhiv