S 1. septembrom je vodenje Zdravstvenega doma Trbovlje prevzel doktor poslovnih ved Denis Tomše, Trboveljčan, ki je tudi član trboveljskega občinskega sveta, zadnjih dvanajst let pa je delal v gospodarstvu. Novo delovno mesto mu predstavlja osebni izziv. A čeprav je videti, da je vodenje ZD Trbovlje trd oreh, sam pravi, da situacija ni tako kritična.
Kje torej vidite glavne izzive na svojem novem delovnem mestu?
Glavni problem je, ker v ZD Trbovlje primanjkuje zdravnikov splošne in družinske medicine. Na tem področju smo zadeve zelo dobro zastavili in računam, da bomo v roku enega leta zapolnili vse ambulante. Če ne bi trenutno imeli ene zdravnice na porodniški, druge pa na bolniški, ki bo prešla v porodniško, sploh ne bi bilo problema. Ampak njuno odsotnost dokaj solidno nadomeščamo, z nekaterimi zdravniki pa smo tudi v dogovorih za nadaljnjo zaposlitev. V našem okolju zdravnikov res primanjkuje, jih bo pa v bližnji prihodnosti precej na voljo s Štajerske, pa tudi z nekaterimi iz Ljubljane smo v kontaktu.
Med svojimi prioritetnimi nalogami, ki ste jih predstavili javnosti, ste omenili tudi mentorstvo specializantov. Ali teh sedaj nimate?
Mentorji morajo imeti določeno število let izkušenj in zbrano določeno število točk, ki jih pridobijo z raznimi usposabljanji in seminarji. To drugo je pri nas problem, ker je bilo ob pomanjkanju zdravnikov težko določenim odhajati še na usposabljanja in seminarje. Ampak zdaj smo se nekako dogovorili, da naj bi se za to odločili dve zdravnici splošne in družinske medicine. To bo potem ogromna pridobitev za naš zdravstveni doma.
V kakšnem smislu?
Ko imaš mentorje, prihaja k njim mlad kader, ki se specializira šest let. Seveda so tudi kroženja, ti mladi zdravniki niso ves čas tukaj, vendar lahko nadomeščajo ambulanto, pa ne le tisto, v kateri imajo mentorja. Zdravstvenemu domu prinesejo ogromno koristi.
Ali razmišljate tudi o koncesijah?
V ZD imamo samo dva zasebnika in to sta zobozdravnika. Če bo vse steklo po načrtih, teh potreb ne bomo imeli. V koncesijah tudi ne vidim dodane vrednosti, saj zdravstvenemu domu prinašajo bistveno manj prihodka. V primeru, da nam v roku enega leta ambulant ne bo uspelo zapolniti s stalnimi zdravniki, potem pa so koncesije absolutno realna možnost.
Uporabniki imajo z zdravstvenimi izkušnjami različne izkušnje, dobre ali slabe … Če omeniva samo ortodontsko, ki je edina v Zasavju …
V primeru ortodontske ambulante bi bila mogoče koncesija neka realna možnost, ker sedaj nimamo svojega zdravnika, pač pa zdravnike, ki delajo prek podjemne pogodbe. Vendar je v tem trenutku o tem še preuranjeno govoriti.
Boste delali tudi na dvigu kakovosti zdravstvenih storitev?
Glede na to, da jaz nisem zdravnik, je svet Zdravstvenega doma Trbovlje septembra imenoval tudi strokovnega vodjo. To je postal zdravnik splošne in družinske medicine Roman Kralj, ki ima sicer ambulanto v ZD Zagorje. Z njim zelo dobro sodelujem in prepričan sem, da se bo z njegovim prihodom delalo tudi na področju kakovosti storitev.
Prisluhnete pripombam uporabnikov?
Vedno. Zavedamo se, da so kakšne pripombe tudi povsem neupravičene, kakšne pa so dobronamerne. Imamo knjigo pritožb in pohval, ampak najbolje se je s pripombami ali pa idejami obrniti na pomočnika direktorja za zdravstveno nego ali na tajništvo, in sicer po elektronski pošti, v pisni obliki, lahko tudi po telefonu. Dal sem nalogo, da se vsi tovrstni stiki zabeležijo in jih obravnava tudi strokovni vodja, po potrebi tudi celoten strokovni svet. Uporabniki bodo tudi obveščeni, kako se je njihova pritožba obravnavala.
Bi lahko rekli, da je trboveljskemu zdravstvenemu domu padel predvsem ugled?
Absolutno. Enega glavnih načinov, da bomo ta ugled ponovno dvignili, pa je izboljšana komunikacija z uporabniki. To, kar sva že povedala. Če se uporabnik pritoži in ne dobi odgovora, misli, da je njegova pritožba, pripomba ali pa ideja romala v koš. Tako, da zdaj formaliziramo tudi načine komunikacije.
Boste skrajšali tudi čas čakanja v ambulantah?
Resno razmišljam o uvedbi vrstomatov, e-naročanja preko spletne aplikacije in pa naročanje e-receptov … Cilj je razbremeniti medicinske sestre v ambulantah in preprečiti nezadovoljstvo uporabnikov, če se sestra ne oglasi, ker ima ravno takrat drugo delo. Seveda bodo uporabniki še vedno lahko tudi poklicali.
Kako pa ZD sodeluje z urgentnim centrom (UC)?
V UC so naše reševalne ekipe, zagotavljamo tudi dežurnega zdravnika, zdravnike po ambulantah pa zagotavlja bolnišnica. Doktor Roman Kralj je že dlje časa aktiven pri reorganizaciji zasavskega UC. Oblikovana je bila strokovna skupina, ki je pripravila tudi shemo reorganizacije, s katero se strinja večina zdravnikov na področju od Litije do Hrastnika in vodstvo bolnišnice. Predlog je treba zdaj spraviti na državni nivo, do ministrstva in zavarovalnice, ki bo shemo financirala. Če nam to ne bo uspelo v parih mesecih, je cilj izvajati pilotni projekt v Zasavju, ki bo vzorec za vso državo.
Vam v pogajanjih z ministrstvom pomagajo tudi zasavski poslanci?
Tudi, absolutno. Ko bomo nastopili s tem predlogom na ministrstvu, bomo seveda uporabili vse razpoložljive vzvode.
Bo Zasavje dobilo reanimobil?
Mnenja o tem so deljena, jaz kot ne-zdravnik o tem ne morem presojati. Ne morem reči, da je reanimobil dobra rešitev, samo zato, ker se »fajn« sliši. O tem naj presodi stroka.
Kako so vas sprejeli zaposleni?
To bi morali vprašati njih … Mislim, da dobro, ampak verjetno je tako, da je človek komu všeč bolj, drugemu manj.
Ostajate še naprej tudi uporabnik ZD Trbovlje?
Absolutno, o tem ni dileme. Imam tako načelo: če delaš v beemveju, ne moreš voziti mercedesa.
Tatjana Polanc Kolander