četrtek, 13 junija, 2024

Iz te kategorije

Dostopnost, inkluzija in KTS Trbovlje

Splet naj bi bil zasnovan na način, da ugodi potrebam vseh ljudi, ne glede na njihovo strojno in programsko opremo, jezik, lokacijo ali sposobnosti. Ko je ta cilj dosežen, lahko rečemo, da je dostopen ljudem z različnimi slušnimi, gibalnimi, vidnimi in kognitivnimi sposobnostmi.

Pomembno je, da se spletne strani in vmesniki ter aplikacije radikalno spreminjajo v smeri, kjer se odpravlja ovire za interakcijo ali komunikacijo, s katerimi se nemalokdo srečuje v fizičnem svetu. Če pa so še spletna mesta oblikovana tako, da posameznikom z omejitvami predstavljajo oviro, pa le-tem pravzaprav preprečujejo uporabo spleta.

Dostopnost je ključnega pomena za razvijalce in organizacije, ki si želijo ustvariti spletna mesta visoke kakovosti, pri tem pa zajeti kar najširšo možno skupino uporabnikov.

https://knjiznica-trbovlje.si/

Kaj sploh je spletna dostopnost?

Če poenostavimo, spletna dostopnost pomeni, da so spletna mesta in orodja zasnovana tako, da jih lahko uporabljajo osebe z različnimi omejitvami. Praviloma spletna dostopnost zajema vse oblike primanjkljajev, na primer slušne, kognitivne, nevrološke, fizične, govorne ali vizualne, ni pa omejena zgolj na omenjene skupine posameznikov, saj nemalokrat koristi tudi osebam brez omejitev, saj morajo biti spletna mesta, orodja in vmesniki oblikovani tako, da se lahko uporabljajo tudi na mobilnih telefonih, pametnih urah in manjših ali večjih zaslonih.

Spletna dostopnost je pomembna tudi zaradi dejstva, da se ljudje staramo, z leti pa se nam sposobnosti spreminjajo, zaradi t.i. začasnih okvar, kot na primer zlomljena roka ali izgubljena očala, in zaradi situacijskih omejitev, ki nam otežujejo brskanje. Mednje sodi močna sončna svetloba, ki slabša vidljivost, okolje, v katerem ne moremo poslušati zvoka, drage ali omejene podatkovne povezave in podobno.

https://knjiznica-trbovlje.si/

Knjižnica in splet

Dejstvo je, da je knjižnična dejavnost z leti postala mnogo več, kot le izposoja knjig in hočeš nočeš smo tudi bibliotekarji stopili v korak s časom ter se začeli v veliki meri posluževati spletnih storitev. Zvočne in elektronske knjige, bralniki in tablice so le nekateri, ne pa edini, elementi, ki jih pri svojem delu vsakodnevno uporabljamo, uporabnikom pa ponujamo tudi spletno stran, kjer najdejo tako tekoče informacije o dogodkih in dejavnosti knjižnice kot tudi opise zaposlenih, galerije in povezave, s pomočjo katerih dostopajo do oddaljenih baz.

Naša stara spletna stran je postajala zastarela, zavihki nefunkcionalni in dokumenti nejasni, uporabniška izkušnja ni bila prav nič prijetna in informacije, ki so jih uporabniki želeli, so bile skrite nekje na dnu. Prav tako so bili neustrezni kontrasti, barve in oblika besedila, črk. Stran je bila slabo zasnovana, povozil jo je čas. Na njej se ni znašel nihče več, kaj šele posamezniki z omejitvami. Tomaž, ki se v kolektivu ukvarja predvsem z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, je poudarjal, da ima spletna stran kar nekaj prostora za izboljšavo in se nenazadnje oblikovanja nove spletne strani lotil sam. Tako je Knjižnica Toneta Seliškarja postala prva knjižnica v Sloveniji, katere spletna stran popolnoma sovpada z zakonom in direktivo.

Zaznavnost, operabilnost, razumljivost, robustnost

Tomaž Deželak, v KTS Trbovlje zaposlen kot bibliotekar, pove: »Spletno stan smo vzpostavili z uveljavljanjem metod, vključevanjem praks in doseganjem spletnih standardizacijskih meril doseganja spletne dostopnosti. Te so bile v Sloveniji uzakonjene z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), implementacija zakona pa je bila določena na podlagi Direktive EU 2016/2102 in priporočil mednarodnega konzorcija W3C oz. smernic dostopnosti WCAG.

ZDSMA, Direktivo in smernice WCAG lahko povzamemo v štirih načelih dostopnosti: zaznavnost, operabilnost, razumljivost ter robustnost. Namen teh načel je omogočanje boljše uporabnosti spletnih mest in aplikacij za uporabnike, zlasti in predvsem za osebe z različnimi oblikami omejitev. Ker stara spletna stran knjižnice ni dosegala primernega nivoja dostopnosti, smo se odločili, da bomo razvili novo spletišče knjižnice in da bomo pri razvoju uporabljali najnovejše smernice, priporočila in orodja za doseganje spletne dostopnosti. Da bi pri vzpostavljanju nove spletne strani knjižnice zagotovili primerno stopnjo dostopnosti, smo v ocenjevanje vključili Nacionalni svet invalidskih organizacij NSIOS, ki s pomočjo strokovnih sodelavcev invalidov ocenjuje in izdaja certifikat spletne dostopnosti. Po skoraj letu dni razvoja, ocenjevanja in trdega dela smo tako v maju 2024 v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje, kot ena izmed redkih organizacij v Sloveniji, pridobili certifikat spletne dostopnosti.«

https://knjiznica-trbovlje.si/

 

Zakaj se nam to zdi pomembno?

Človekove pravice oseb s posebnimi potrebami se najprej uresničujejo lokalno, vključujočo skupnost pa lahko gradimo le informirani ljudje, ki ranljivim skupinam ponudimo prav to – vključenost. Mehanizmi družbenega izključevanja posameznikov nikakor niso enostavni in skrajno neodgovorno bi bilo, da bi trdili, da so osebe z različnimi omejitvami popolnoma enakopravno obravnavane, vendar je ključnega pomena, da se o situaciji razmišlja, da se jo osvetli, pogleda iz vseh perspektiv, hkrati pa da se aktivno soočimo z večnim vprašanjem: »Kaj lahko storimo mi?«

In smo začeli. Tomaž se je posvetil direktivam in uredbam, natančno preučil zakone in presodili smo, da lahko naša knjižnica prva v Sloveniji dobi spletno stran, ki bo popolnoma ustrezala standardom dostopnosti in bo oblikovana v skladu z Zakonom o dostopnosti spletnih mest in mobilnih aplikacij. A se nismo ustavili tukaj. Pogumno smo se odločili, da se povežemo s Karmen Kopušar, tolmačko slovenskega znakovnega jezika. Tako je naša nova spletna stran je dobila še en zavihek, in sicer ‘vključujoča družba’, kjer v znakovnem jeziku najdemo Splošne upravne postopke KTS Trbovlje in pravljico o Tončku Knjigoljubu. Poleg tega pa ima naša nova spletna stran tudi zavihek ‘Zdravilne bukle’, kjer so knjige kategorizirane glede na morebitne težave, ki pestijo posameznike. Gre za spletno biblioterapevtsko svetovalnico.

Knjižnica dostopna vsem

Katra Hribar Frol, direktorica naše knjižnice, ponosno poudari: »Prepričana sem, da mora biti splošna knjižnica s svojim gradivom, storitvami, aktivnostmi in dogodki dostopna vsem, tudi posameznikom z različnimi omejitvami. Dostopna tako v fizičnem kot v virtualnem prostoru. Ponosna sem na to, da je naša knjižnica dnevna soba našega mesta in da zaposleni v njej že vrsto let na različne načine podajamo roko lokalni skupnosti in se z njo povezujemo. Težnja k oblikovanju virtualnega okna v svet, torej spletne strani naše knjižnice, na način, da bodo informacije o nas, našem delu in o vsem, kar ponujamo ter omogočamo, dostopne vsem, je tako po dolgem odločanju in prijazni možnosti finančne spodbude s strani Norveškega mehanizma vendarle dozorela, realizirali pa smo jo v enem letu. Ponosna sem, da sem direktorica prav te, edine splošne knjižnice v Sloveniji, ki je za svojo spletno stran pridobila certifikat NSIOS. Ker pa brez angažiranih in predanih zaposlenih ne bi šlo, sem ponosna tudi nanje in zanje neskončno hvaležna.«

Spletna stran Knjižnice Toneta Seliškarja je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma, v okviru projekta Dvig digitalnih kompetenc (Digi.komp).

PR objava


 

Isti avtor