Med 1. in 7. avgustom 2024 obeležujemo svetovni teden dojenja s sloganom Zmanjšajmo neenakosti – podprimo dojenje.
Kakšne so prednosti materinega mleka?
Materino mleko zagotavlja vse hranilne snovi, ki so popolnoma prilagojene otrokovim potrebam za rast in razvoj ter sposobnosti prebave. Vsebuje protitelesa, probiotike, prebiotike, rastne dejavnike, hormone, vitamine, minerale ter ostale elemente v najbolj optimalnem razmerju za dojenčka.
Vse več je tudi raziskav, ki dokazujejo povezavo med dojenjem in dolgotrajno zaščito pred kroničnimi boleznimi, boljšim razvojem kognitivnih funkcij, manjšim pojavom alergij, celiakije ter manjšim tveganjem za debelost. Poleg tega je tudi manj tveganja za pojav sladkorne bolezni tipa 1 in 2, zvišanega krvnega tlaka, srčno-žilnih bolezni, povišanih ravni lipidov v krvi in celo nekaterih vrst raka.
Dojenje pa ne predstavlja samo hranjenja dojenčka, pač pa mu daje veliko ugodja, zagotavlja mu telesni stik, toplino, bližino in občutek varnosti ter komunikacijo z materjo preko očesnega stika.
Kaj pa prednosti dojenja za mamico?
Dojenje je koristno tudi za mamico, saj predstavlja najhitrejše okrevanje po porodu, pospeši luščenje maternice ter predstavlja zaščito pred poporodno depresijo. Pri mamicah, ki dolgo dojijo, se pojavlja manj karcinomov dojk in jajčnikov.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča v prvih šestih mesecih izključno dojenje. To pomeni, da dojenček uživa samo materino mleko in nobene druge tekočine ali čvrste hrane. Po dopolnjenem šestem mesecu se dojenje priporoča še naprej do starosti dveh let ali dlje, če mati in otrok tako želita.
Svetuje se dojenje na željo otroka, torej kadarkoli otrok pokaže željo oziroma potrebo, nikakor ne dojimo po vnaprej določenem urniku. Otrok naj ima ob tem dovolj časa, da se pri prsih do sitega naje in napije. Zdravega, donošenega dojenčka za hranjenje ni potrebno buditi.
Kaj pa če mamica ne želi, ne more ali ne sme dojiti?
Pogosto se dojenje jemlje za samoumevno dejavnost ženske, nekateri ga celo pojmujejo kot materino dolžnost. Pri tem pa se ne upošteva številnih dejavnikov, ki ženskam dojenje otežujejo, preprečujejo ali onemogočajo.
V kolikor se izkaže, da ženska pri vzpostavitvi dojenja potrebuje pomoč, je prvi naslov lahko patronažna sestra, ki je usposobljena za pomoč pri dojenju. Ob težavah pri dojenju, ki jih ni mogoče preprosto razrešiti in pri katerih ne zadostuje pomoč zdravstvenih strokovnjakov v porodnišnicah in patronažnih medicinskih sester, se lahko ženska ali svojci obrnejo po nasvete k svetovalkam in svetovalcem za dojenje. V Sloveniji delujejo svetovalke in svetovalci za dojenje dveh organizacij, IBCLC in LLL, njihove kontakte lahko najdete na spletu.
Če mati iz različnih razlogov ne more ali ne želi dojiti ali pa dojenje ni mogoče zaradi razlogov pri otroku, bo pediater v porodnišnici ali otrokov izbrani pediater svetoval glede hranjenja dojenčka z industrijsko pripravljenim nadomestkom za materino mleko.
Želimo vam lepe trenutke z vašim dojenčkom, v jesenskem času pa bodoče mamice in partnerje vabimo v program Priprava na porod in starševstvo, kjer boste na enem mestu dobili vse potrebne informacije o porodu, dojenju ter življenju z dojenčkom v prvem letu življenja.
Patricija Podbevšek, diplomirana medicinska sestra, vodja Centra za krepitev zdravja ZD Trbovlje
Vir: www.zdaj.net
