Zasavsko gospodarstvo je očitno v dobri kondiciji. Njegovi rezultati v lanskem letu so bolj vzpodbudni od slovenskega povprečja. Zasavske gospodarske družbe so v letu 2023 izboljšale rezultate poslovanja v primerjavi z letom 2022. Povečale so prihodke za 7, na tujih trgih za 3 in izboljšale neto dodano vrednost za 12 odstotkov.
»Rast skupnih prihodkov, prihodkov na tujem trgu in neto čistega dobička je bila pri zasavskih družbah višja kot pri vseh slovenskih družbah, rast neto dodane vrednosti pa je bila enaka. Glede na rast cen življenjskih potrebščin so skupni prihodki realno ostali enaki kot leto poprej, neto dodana vrednost se je povečala za pet, neto čisti dobiček pa za 12 odstotkov,« je na novinarski konferenci 16. maja povedala vodja izpostave Ajpesa za Zasavje Irena Murnc.
V Zasavju je bilo ob koncu leta 2023 aktivnih 1065 gospodarskih družb, v njih je bilo zaposlenih 7548 ljudi, povprečna plača na zaposlenega je znašala 2.056 evrov. Družbe so ustvarile 1,369 milijarde evrov prihodkov, na tujem trgu 532 milijonov. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 57.703 evrov, neto čisti dobiček zasavskega gospodarstva je bil 105 milijonov evrov. Skoraj v vseh kazalcih je bilo zasavsko gospodarstvu v letu 2023 bolj uspešno od slovenskega povprečja. Še vedno skoraj polovico zasavskega gospodarstva predstavlja predelovalna industrija.
Samostojni podjetniki predstavljajo manjši delež. V Zasavju je ob koncu leta 2023 delovalo 1221 samostojnih podjetnikov, največ v Litiji. Zaposlovali so 908 ljudi. Povprečna plača na zaposlenega je znašala 1386 evrov. Ustvarili so 142 milijonov evrov prihodkov, na tujem trgu 10 milijonov. Neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti in njegove zaposlene je znašala 18.532 evrov, neto podjetnikov prihodek pa 11 milijonov evrov.
Direktorica Zasavske gospodarske zbornice Tjaša Polc pa je predstavila svoj pogled na zasavsko gospodarstvo. Še posebej so v zbornici zadovoljni z uspehi izvoznikov. Zasavske firme, daleč največji delež imajo velike firme, največ izvažajo v Italijo, Nemčijo in na Poljsko. Največji delež uvoza pa pade na Nemčijo, Srbijo in Avstrijo. Tudi v Zasavju se podjetja že ubadajo s pomanjkanjem delovne sile, je pa zasavsko gospodarstvo precej odporno na različne vplive na poslovanje.
Kazalci uspešnosti zasavskega gospodarstva so torej dobri, pa tudi letošnji prvi podatki so vzpodbudni, sta zaključili obe sogovornici na tiskovni konferenci v Trbovljah.
MP
Foto: MP
