»Zelo mi je všeč, da so prostori preurejeni in sodobni,« je povedala Marija Laznik, Trboveljčanka, ki v Domu živi še šest let. »V lepem okolju je vse bolj prijetno,« je dodala, medtem ko je pripravljala testo za palačinke.
V Domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje so namreč v okviru svojih vsakoletnih investicij prenovili stanovanjski del, v katerem biva čez 100 stanovalcev. Obnova sob, hodnikov in stopnišča je zajemala prenovo tal in beljenje. Prenovili so tudi čajne kuhinje in dnevne prostore, v katerih se srečuje gospodinjska skupina.
Ko je nastajal pričujoči članek, je gospodinjska skupina v prenovljeni kuhinji ravnokar pripravljala obaro in palačinke. Članice so se posedle za mizo, ostrgale korenje, olupile krompir in ga narezale. Pomagal jim je tudi Edo Uranjek, edini moški ta dan v kuhinji, sicer pa predsednik sveta domske skupnosti. Edo Uranjek se v Domu počuti kot doma. Več let je v njem obiskoval svojo ženo, po njeni smrti se je pred dvema letoma v Dom tudi sam preselil. Upokojeni nadzornik rudarskega šolskega centra, diplomirani politolog, ki je bil nekoč član trboveljskega občinskega sveta, je tudi v Domu zelo aktiven. Med drugim prepeva v pevskem zboru, balina, hodi na izlete, sprehode in plava.
Tudi mnoge gospe v skupini so še zelo vitalne, predvsem pa zadovoljne, ker imajo družbo in prijatelje. Rada Petek iz Čeč je prišla v Dom letos maja in se še privaja, pravi pa, da je rada v družbi. Družba je všeč tudi Leopoldi Kovač, Trboveljčanki, ki je v Domu že tri leta. Čas ji počasi teče. Pred upokojitvijo je delala na rudniški separaciji, kjer je bilo delo večkrat trdo in težko. Ker ni bila nikoli vajena sedeti, je zdaj toliko bolj vesela, da lahko sodeluje v gospodinjski skupini, ukvarja pa se tudi z ročnimi deli in izdeluje blazine za stole.
Zadovoljni s preurejeno kuhinjo in sobami sta tudi Marija Lukač in Karlina Kokot. Lukačeva, upokojena finančna knjigovodja, je v Domu eno leto in je že navezala nova prijateljstva. Kokotova, ki je pred upokojitvijo delala na geodetski upravi, pa dodaja, da ji čas ob številnih aktivnostih tudi v jeseni življenja hitro teče. Je tudi velika ljubiteljica knjig, na nočni omarici v njeni garsonjeri trenutno “počiva” Ingoličeva Gimnazijka.
Najstarejši članici gospodinjske skupine sta 90-letni Terezija Knez in Hermina Kovač. Knezova, ki je bila zaposlena v litijski predilnici, je Zagorjanka, v Domu pa je devet mesecev. Kovačeva iz Trbovelj je prišla v Dom pred tremi meseci. Nekoč je delala v Iskri, zdaj pa je še vedno aktivna: udeležuje se jutranje telovadbe, tečaja nemščine, prireditev, sodeluje v skupini za samopomoč Vijolice, med prazniki se je tudi kar sama odpravila na pokopališče. Prav sprehodi so tisti, ki jih svetuje vsem in ki njo ohranjajo tako mlado in vitalno tudi v visoki starosti. Poleg otroške kreme, katero za obraz uporablja že vse življenje, se je nasmehnila.
V gospodinjski skupini je tudi Marija Babič, Trboveljčanka, ki se še spominja svoje službe v Strojni tovarni Trbovlje. Vedno pa je rada tudi kuhala in pri jedi ni izbirčna. Sedem let je že v Domu in kot je povedala, so prenovljeni prostori v njeno življenje prinesli svežino.
Frančiška Rupar pa v gospodinjski skupini ni kuhala, temveč likala kuhinjske prtiče. Decembra bo pet let, odkar je prišla v Dom. Po rodu Dolenjka je 50 let živela v Zagorju, kjer je v tovarni Sava likala srajce. Ko so na njenem mestu odprli Lisco, je delala v čajnici in skrbela, da so imele delavke pred začetkom izmene vedno na mizi topel napitek.
Različne življenjske zgodbe nosijo v sebi stanovalci Doma upokojencev Franc Salamon v Trbovljah. Bodisi v gospodinjski skupini ali v kateri drugi, ki jih v Domu ne manjka. Tega se zaveda tudi direktorica Danica Hren, ki si želi, da bi bil Dom urejen in takšen, da bi vsem nudil prijetno in udobno preživljanje dni tudi v jeseni življenja. Tako vsako leto namenjajo lastna sredstva za investicije, ki so namenjene izboljšanju pogojev in kvalitete bivanja, kamor sodijo tudi preurejeni sobe, čajnice in dnevni prostori. Ob trenutni prenovi, ki bo gotova konec novembra, so bili vsi stanovalci strpni in razumevajoči. Obnova tal in beljenje sta namreč zahtevala, da so se stanovalci za nekaj dni morali iz sobe tudi izseliti. Razumevajoči so bili tudi svojci in tisti, ki so imeli možnost, so ta čas sorodnikom začasna bivališča uredili doma. A v Domu tudi po zaključku te naložbe, ne bodo počivali. Razmišljajo že, kako se bodo lotili prenove negovalnega dela. Le decembra, ki je praznični mesec, bodo gradbena dela dali malo na stran. Takrat se bodo zaposlili s prijetnejšimi rečmi, kot so okraševanje in priprave na praznični čas.
(promocijska objava)
