V četrtek, 22. februarja, ob 18. uri bodo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova odprli razstavo ob 10. obletnici smrti dr. Janeza Drnovška. Pol ure pozneje bodo tam izvedli tudi dobrodelno dražbo predmetov iz njegove zapuščine. Izkupiček dražbe bodo namenili Štipendijskemu skladu dr. Janeza Drnovška pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Zveza bo s tem denarjem pomagala mladostnikom iz socialno manj spodbudnih okolij na poti do izobrazbe na izbrani srednji poklicni šoli. V Narodnem muzeju v Ljubljani bodo v petek, 23. februarja, ob 10. uri pripravili še spominski simpozij dr. Janezu Drnovšku. Vsi dogodku v Narodnem muzeju potekajo pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja.
Svojemu rojaku dr. Janezu Drnovšku se bodo v petek, 23. februarja, poklonili tudi v Zagorju ob Savi. Ob 17. uri bodo spominsko slovesnost ob obletnici njegove smrti izvedli v Parku dr. Janeza Drnovška, na kateri bo slavnostni govornik zagorski župan Matjaž Švagan, nastopili pa bodo Pihalni orkester Svea, Orlek in Zagorski oktet.
Dr. Janez Drnovšek, ki je pokopan na zagorskem pokopališču, se je rodil 17. maja 1950 v Celju, umrl pa na Zaplani 23. februarja 2008.
Po študiju na ljubljanski ekonomski fakulteti je leta 1986 doktoriral na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Tri leta se je kot aktiven gospodarstvenik in bančnik ukvarjal predvsem s kreditno monetarno politiko, na prvih demokratičnih volitvah aprila 1989 pa bil izvoljen za slovenskega predstavnika v predsedstvu nekdanje Jugoslavije. Od maja 1989 do maja 1990 je bil tudi predsednik.
Med osamosvojitveno vojno za Slovenijo je s pogajanji z vrhom nekdanje Jugoslavije in vojske dosegel umik JLA iz Slovenije ter bil z zlatim častnim znakom svobode odlikovan za zasluge pri obrambi svobode in suverenosti Slovenije.
Marca 1992 je postal predsednik Liberalno demokratske stranke, aprila pa drugi premier v samostojni Sloveniji. Vlado RS je vodil deset let, državo pa kot predsednik od decembra 2002 do leta 2007. Za svoje mednarodne politične, gospodarske in humanitarne dosežke ter prispevek k uspešnemu prehodu in razvoju Slovenije v demokratično in gospodarsko stabilno državo je prejel ugledne mednarodne nagrade. Podpisal se je pod številne članke, v katerih se je osredotočal na svetovno dolžniško krizo. Leta 1996 je izdal knjigo Moja resnica, v kateri je opisal razpad nekdanje Jugoslavije. Bil je pobudnik humanitarne akcije Svet za Darfur in projekta Sadeži družbe ter ustanovitelj Gibanja za pravičnost in razvoj, ki se zavzema za drugačno reševanje neravnotežij v svetu in nasprotuje hlepenju po politični, gospodarski in denarni moči. S knjigami je želel prebuditi zavest ljudi. Med drugim je zapisal: »Dobro gre naprej, slabo naj ostane preteklost. Jutri ustvarjajte novo dobro. Skupaj s tistim, ki ste ga prinesli s sabo, bo lahko ustvarjalo nov svet. V njem bo več pravičnosti in upoštevanja vseh živih bitij. Bolj prijazni bomo drug do drugega in pomagali si bomo.«
Leta 1999 so mu diagnosticirali raka na levi ledvici, leta 2001 pa metastaze na pljučih ter pozneje na jetrih. Po letu 2005, ko je sodobna medicina odpovedala, se je obrnil k alternativni.
Ima sina Jašo Drnovška in hči Nano Forte.
ZT
