V dvorani ni bilo prostora za vse; stali so tudi na stopnišču preddverja. Napetost je dvigoval prekaljeni novinar in povezovalec Marko Planinc, ki je zbrane pripravljal na pozdrav – vikinški pozdrav, s katerim so osvojili simpatije Islandci na zadnjem evropskem nogometnem prvenstvu.
Denis je prišel v dvorano s kolesom, s katerim se je vozil tudi v Poznanu na Poljskem, kjer je potekalo evropsko prvenstvo. Na vprašanje, kako lahko 27-letni fant postane evropski prvak, je dejal, da tega tudi sam še ni dojel. In kdaj je prvič izvedel za ta jekleni šport? Pred šestimi leti, ko mu ga je omenil kolega z bazena v Laškem, kjer je bil reševalec. »Plavam že, v službo se vozim s kolesom, samo teči bo še treba,« je povedal, kako je takrat razmišljal. In je začel iz nič. S tekmovalnim športom se je ukvarjal sicer že od osmega leta dalje, ko je v Hrastniku 14 let treniral košarko. Z intenzivnimi treningi triatlona je začel torej pred šestimi leti in leta 2011 dosegel zastavljeni cilj. Na tekmovanju v Avstriji, v Celovcu, ga je dočakal napis: You are an Ironman. To je pomenilo 3800 metrov plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja, 42,2 kilometra teka. Njegov čas: 10 ur 22 minut 41 sekund. Triatlon je tudi olimpijska distanca, še malo manjša kot polovični triatlon: 1,5 km plavanja, 40 km kolesarjenja v zavetrju, 10 km teka»Celotnega pa še dolgo ne bo, ker bi zasenčil vse druge športe,« je komentiral kasneje Mojmir Ocvirk, predsednik Triatlonske zveze Slovenije, ki je poudaril izjemen uspeh našega Hrastničana.
Kako izjemen je Denisov uspeh, je obrazložil tudi Robi Halzer, nekdanji tekmovalec v kajaku na divjih vodah. Pozdravil ga je v imenu hrastniške Športne zveze. Bil je njegov prvi mentor pri mini košarki, pa tudi kasneje je spremljal njegove športne podvige in mu dajal pametne nasvete. «Zapomnil sem si njegov stavek, da ne smem forsirati že na začetku,« je povedal naš jekleni mož, »zato si čas, ki ga moram uporabiti za posamezno športno panogo, načrtujem. In da je treba imeti vse v glavi. To mi je prišlo prav še posebno na zadnjih kilometrih evropskega prvenstva«. Halzer, profesor športne vzgoje, je iz njegovega rezultata povzel, da preteče en kilometer v štirih minutah. »To je fenomenalno! V tem rezultatu je prava mala znanost. Če bi tek forsiral in tekel na primer na štiri kilometre tri sekunde hitreje, bi prišel pri 38. kilometru v krizo – tako kot se to dogaja mnogim maratoncem …«
Seveda je Marko poskrbel še za vrsto resnih in manj resnih vprašanj, na katera je naš junak odgovarjal zbrano, duhovito, sproščeno, … in večkrat popestril pogovor s šaljivimi dodatki. Lani je končal na primer v Italiji na tekmi za slovensko reprezentanco evropskega tekmovanja s tremi zlomljenimi rebri, letos poškodba, ki jo je utrpel pred odhodom v Ameriko – srečanje z avtomobilom, še ni bila v celoti sanirana. Zato so se pojavljale v Ameriki na tekmah hude bolečine. Zelo je pogrešal svojega fizioterapevta Mateja Čeboklja. Na Poljsko je šel skoraj kot invalid, kot mu je namignil eden izmed njegovih trenerjev.
Navdušenja ni skrival tudi hrastniški župan Miran Jerič, ki je navedel še velike namiznoteniške uspehe v preteklem mesecu – Darka Jorgiča in Tamare Pavčnik. Denisu pa je zaželel, naj se mu sanje uresničujejo še naprej.
Na sprejemu je bila tudi ekipa iz Steklarne Hrastnik, ki je naslednji dan zapisala na Facebooku, naj Denisa Šketaka še naprej krasi preprosta človeška toplina, vztrajnost, predanost in srčnost.
Čestitala mu je tudi Maja Lapuh, predsednica ŠD Posavje, kjer je Denis registriran kot triatlonec, da lahko tekmuje.
Za dobro vzdušje je poskrbel Andrej Bantan, ki je zaigral na harmoniko tudi take melodije, ki si jih Denis brunda na kolesu.
Fanči Moljk
