Nocoj pa spet malo poezije. Pesem nam je poslal zagorski pesnik Vlado Garantini in v spremnem besedilu zapisal: »Starostnikom zmanjkujejo moči v mišicah, prsih in glavi. Pozabljajo na svet in svet pozablja nanje. Vsakdo se boji takšnega stanja. Kar nekaj takih ljudi sem že spoznal. Dolgo se ne poleže groza po takem srečanju. Pa srečno, Savus.«
Demenca
Vztrajno pozablja
besede, osebe, podobe.
Neke čudne meglice
prepredajo vse možganske kotičke.
Brez sijaja oči.
Hiše izgubljajo hišne številke.
Po cestah vrvijo neznani ljudje.
Ulice so nerešljivo zavozlane,
labirinti, izhoda ni.
Sama tava, izgubljena.
Nikogar ne pogreša,
tudi nje ne pogreša nihče.
Pozabi, kje je doma.
Na samotni klopci zaspi.
Odpeljejo jo na urgenco.
V domu za starostnike
postane številka.
Vlado Garantini
Foto: arhiv Savus
