V Zagorju tamkajšnji kulturni hram publika obiskuje že 60 let. Zagorjani so na svoj delavski dom izjemno ponosni, še bolj na prireditve, ki tedensko potekajo v njegovih prostorih. Že več kot sedem let ga vodi direktorica Karmen Cestnik, ki je pred tem uspešno vodila tudi Radio Kum Trbovlje. Ob jubileju smo jo obiskali v Delavskem domu Zagorje.
V Delavskem domu Zagorje bo praznovanje 60. letnice verjetno precej drugačno, kot ste si ga zamislili. Kako drugačno?
Načrtovanega praznovanja ne bo. 21. maja, na predvečer praznika, po otvoritvi razstave v galeriji Medija, smo na Mestni ploščadi načrtovali nastop skupine D’stroj. Na sam dan praznovanja pa predstavitev monografije, ki jo bomo izdali ob 60. letnici delavskega doma. To je monografija o Nandetu Razboršku, dolgoletnemu direktorju delavskega doma in velikemu kulturniku. Na sam večer otvoritve pa bi s slavnostno akademijo obeležili 60-letnico z nastopom Big banda RTV Slovenija z Urošem Peričem. A zaradi znanih razmer letos vsega tega ne bo.
Verjetno pa vseeno upate, da boste lahko to kdaj izpeljali?
60 – letnico Delavskega doma Zagorje smo obeležili na poseben način – z nastopom Big banda Zagorje na strehi Delavskega doma točno na dan otvoritve, 22. maja 2020. V avli pa smo na ogled postavili razstavo 60 let Delavskega doma.
Monografija o Razboršku bo vseeno izšla?
Monografija bo vseeno izšla, kdaj jo bomo predstavili, še ni znano. Bo pa izšla prav gotovo v letošnjem letu.
Kdo jo piše?
Monografijo piše Roman Rozina.
Kako pa sicer delavski dom odgovarja na vse izzive, ki jih je prinesla kriza zaradi koronavirusa?
Delavski dom je bil od 12. marca dalje popolnoma zaprt. Nismo imeli najemov, nismo imeli kino predstav, niti gledaliških predstav in tudi ne glasbenih prireditev. V začetku maja smo odprli Rudarski muzej Zagorje v Kisovcu in Galerijo Medija, v petek odpiramo kinodvorano. Na ostale dejavnosti še čakamo.
Kako se bo to poznalo pri poslovanju zavoda?
Do druge polovice aprila smo bili popolnoma zaprti, potem smo začeli z opravljanjem vzdrževalnih del, kulturno dogajanje pa smo morali dati na stran. Počasi bomo začeli načrtovati program za jesen. Upamo, da nam bo uspelo organizirati tudi kakšen Petkov glasbeni večer na Mestni ploščadi v poletnem času, v kolikor se bodo sprostili ukrepi do te mere. Če bi se ukrepi malce sprostili tudi glede obiska dvoran, nameravamo do konca septembra izpeljati gledališki abonma, ostale so nam še tri predstave. Ne vem sicer, kako bo z gledališči. Če se bodo septembra odprle dvorane za gledališke predstave, bodo najbrž gledališča polno zasedena, zato ne vem, kako bo s predstavami. Načrtovali bomo tudi program za prihodnje leto. Močno upamo, da ga bomo lahko izpeljali.
Pa pojdimo malo v 60-letno zgodovino delavskega doma. Kaj je pomenil delavski dom takrat, pred 60 leti, ko so ga Zagorjani zgradili?
Mislim, da delavski dom Zagorje Zagorjanom izredno veliko pomeni od vsega začetka. Še danes je to veličastna stavba, ena najlepših v Zagorju. Tistim, ki so jo projektirali in zgradili, kapo dol. In Delavski dom še vedno ohranja prvotno podobo, zunanjo in notranjo, spreminja se samo vsebina programa. Samozavestno je pred 60 leti stopil na pot uspešnega gostitelja in oblikovalca kulturnih prireditev. In to je pot, po kateri hodi še danes. Mislim, da smo Zagorjani lahko zelo ponosni na Delavski dom.
Verjetno predvsem zaradi prireditev, zaradi vsega, kar se dogaja v delavskem domu …
Kulturni center Delavski dom Zagorje je osrednja ustanova kulturnega dogajanja v občini Zagorje ob Savi. Lahko rečemo, da je pomemben dejavnik kulturnega življenja v zagorski dolini, če gledamo širše tudi v zasavski regiji in izven nje. S programskimi vsebinami, katere predstavlja, pa večkrat presega tudi občinske okvire, saj obiskovalci naših prireditev prihajajo iz različnih koncev Slovenije, ne le iz Zasavja. Imamo namreč res zelo bogat program.
Delamo za ljudi, zato program oblikujemo glede na okuse širšega kroga, v program vključimo različne zvrsti … seveda pa se zavedamo, da se okusa vseh pač ne da zadovoljiti … se pa trudimo, da je za vsakega nekaj, tako glede na starostne skupine kot tudi glede na želeno vsebino. Govorim o glasbenih predstavah, koncertih, gledaliških predstavah. Veseli me, da je naš trud večinoma poplačan z izjemnim obiskom naših prireditev. Z obiskom predstav smo zelo zadovoljni.
Tudi filmski program imamo dober, tudi tu sledimo trendom … Filme predvajamo v kakovostni, digitalni obliki ter istočasno kot veliki slovenski kinematografi. Cena vstopnice pa je še vedno nižja kot v velikih slovenskih kinematografih. Obisk vseh filmskih predstav v povprečku sicer ni velik, je pa vedno izredno veliko obiskovalcev takrat, ko se predvajajo novejši domači filmi in aktualne svetovne uspešnice.
Tudi galerijska dejavnost je pri nas precej bogata, tako v Weinbergerjevi hiši, v kateri domuje Galerija Medija, v njej se predstavljajo predvsem akademski slikarji, kot tudi v avli Delavskega doma, kjer se običajno predstavljajo domači umetniki. Ta je zasedena vedno že eno leto vnaprej.
Kulturni center Delavski dom Zagorje se lahko pohvali tudi z bogatim programom gledaliških predstav, saj se na našem odru predstavljajo vsa slovenska gledališča, ki imajo kakovostne predstave.
V upravljanju imamo še Rudarski muzej Zagorje v Kisovcu. Muzej ponuja delček zanimive zgodovine časa, ki ga je Zagorje doživelo in ga kot rudarsko središče vrisalo na zemljevid Evrope. To je zgodba o rudarjenju v občini Zagorje ob Savi, ki je dolga več kot 250 let in je polna zanimivih dejstev ter spominov, ki jih nosijo upokojeni rudarji ter njihove družine. Muzej je odprt od septembra 2015.
Ali prostori Delavskega doma ustrezajo sedanjim modernim zahtevam za kulturne prireditve?
Kot sem že rekla, je zunanja in notranja podoba enaka prvotni. Prostori so še vedno zelo moderni, včasih je sicer kakšno sceno za predstavo potrebno malce prilagoditi, a načeloma ni nobenih težav. Tudi opremljeni smo odlično. Edina težava je trenutno odrska tehnika. Le-ta je še iz samega začetka, je zastarela, neustrezna in dotrajana. Zamenjava je bila načrtovana za letošnje leto. Tu gre za odrske galerije in mostove, scenske in lučne vlake, odrski tekstil ipd. Projekt obsega popolno odstranitev vseh obstoječih vlakov ter nadomestitev z novimi, sodobnimi in standardom ustreznimi elektromotornimi vlaki. A glede na to, da gre za večjo in finančno zahtevno investicijo, bomo videli, ali jo bomo – glede na trenutne razmere – sploh uspeli izpeljati v letošnjem letu.
Sicer pa je, glede na to, da je stavba stara 60 let, še v zelo dobrem stanju. Kar kaže na to, da je bila vsa leta lepo vzdrževana. A leta pač naredijo svoje. In ena večjih investiciji, ki v prihodnje čaka Delavski dom je – poleg že omenjene zamenjave odrske tehnike – zamenjava oz. prenova ogrevalnega sistema.
Prostori so različni, namenjeni različnim prireditvam, kateri prostor je vam najbolj ljub?
Meni so ljubi vsi prostori, vsak prostor ima svoje čare. Naš oder je krasen, dvorana izjemno akustična, ena najbolj akustičnih dvoran v Sloveniji. Glasbeniki, ki prvič pridejo k nam, so neverjetno presenečeni nad zvokom v dvorani. Po drugi strani je steklena dvorana spet nekaj posebnega, uporablja se bolj za druge zadeve, ne uporabljamo je toliko za koncertno in gledališko dejavnost. Tam domuje plesna šola Kattan s svojimi plesnimi vajami skoraj vsak dan, tam imamo družabne prireditve, kakšna srečanja in pogostitve, v času Slikarske kolonije se spremeni v atelje … Tudi Avla je krasna, v njej imamo razstave različnih domačih umetnikov …
V teh letih je bilo prav gotovo v delavskem domu veliko pomembnih dogodkov. Lahko kakšnega izpostavite?
Vsak dogodek nam ostane v spominu. Festivalske prireditve, kot je Festival flavtistov Slovenije in pa država revija pevskih zborov, sta sigurno pomembni za nas in celo Zagorje, saj takrat po Zagorju odmevajo zvoki flavt ali glasovi različnih pevk in pevcev. Zelo smo veseli vsaki dve leti, ko pridejo k nam. Sicer pa so mi v spominu v zadnjih letih ostali različni muzikali, pri katerih smo večkrat do zadnjega kotička napolnili naše dvorane … predvsem muzikal Mama mia, ki smo ga razprodali trikrat in muzikal Moje pesmi, moje sanje. Ne bom pozabila te posebne scene in vse tehnike, s katero so prišli k nam. Tudi glasbeni koncerti so bili zelo uspešni, koncert Magnifica, skupine Mi2, vsako leto že tradicionalni koncert Saša Avsenika z gosti, koncerti Glasbene šole Zagorje, Pihalnega orkestra Svea … Tudi koncerti na Mestni ploščadi imajo poseben čar. Nekaj gledaliških predstav je bilo izjemnih. Veliko je dogodkov, težko bi izpostavila vse, ki si to zaslužijo. Moram reči, da je v zadnjih štirih letih naša dvorana večkrat pokala po šivih, toliko je bilo obiskovalcev. Najbolj pa sem vesela, da vsi zadovoljni odidejo iz dvorane.
Če se dotakneva še enkrat Nandeta Razborška, ki je dolga leta vodil ta delavski dom. Kako močno je vplival na razvoj delavskega doma, na razvoj kulture v Zagorju?
Takrat je bila posebej razvita slikarska dejavnost, slikarska kolonija, ki še vedno gostuje pri nas. Nandetu Razboršku velja posebna zahvala za to, da je kolonijo vsa leta vzdrževal in vodil. Kar se tiče ostalih dogodkov, jih je kot direktor nadgradil Rudi Medved. V zadnjih letih pa smo poskrbeli, da v Zagorje »prihajajo« tudi večje predstave.
Kako vidite prihodnost delavskega doma v naslednjih 60. letih?
Delavski dom je središče kulturnega dogajanja v Zagorju, njegova vloga in pomen sta opazna tudi v širšem prostoru. Želim, da bo v ponos in veselje vsem, ki imamo kulturo radi, tudi jutri, pojutrišnjem in daleč naprej v nove in nove obletnice.
Marko Planinc
Foto: osebni arhiv
Savus
Foto: arhiv Savus