Da je uvedba davčnih blagajn izrazito nesorazmeren ukrep zajezitve sive ekonomije pri manjših društvih, so prepričani Olimpijski komite Slovenije, Center nevladnih organizacij, Zveza društev upokojencev in Planinska zveza Slovenije. Ti so zato že marca na poslance naslovili pobudo za spremembe Zakona o davčnem potrjevanju. Predlagajo, da se iz fiskalizacije izvzame majhna lokalna društva, teh je okrog 17.000, in vse druge nevladne organizacije z manj kot deset tisoč evri letnih prihodkov. Predlagajo tudi, da se na območjih brez mobilnega signala, kjer delujejo predvsem planinske koče, zavezancev ne sili k uporabi svinčnika in papirja, temveč se dopusti uporabo registrskih blagajn ob pogoju naknadne potrditve računov.
Omenjeni zakon je najbolj prizadel manjša lokalna društva, ki delujejo predvsem s prostovoljnim delom, v zameno za članarino pa ponudijo članom kakšen izlet ali prireditev. Tudi ta so morala od 2. januarja uporabljati davčne blagajne, čeprav mnoga nimajo niti svojih prostorov in računalniške opreme, znanja, kaj šele dovolj denarja za davčno blagajno. V številnih društvih se zato soočajo z velikimi težavami zaradi nekoristne birokratizacije in precejšnjih stroškov. Ministrstvo za finance je minimalni strošek za vstop v sistem potrjevanja ocenilo na do 300 evrov, kar na primer pri letnem društvenem proračunu 2000 evrov pomeni nezanemarljivih 15 odstotkov, ki mu je treba prišteti vsaj še mesečne stroške za internet in licenco.
S pobudo je seznanjena državna sekretarka finančnega ministrstva. »Pobudi so podporo izrazili v treh opozicijskih poslanskih skupinah: SDS, NSi, PS nepovezanih poslancev in vladnem DESUS-u. V največji vladni stranki SMC pa so se odzvali, da je potrebno počakati do konca leta, ko bodo na voljo vse analize,« pravijo naslovniki pobude. »Žal je ravno čas tisto, česar v marsikaterem društvu, kjer zaradi težav s fiskalizacijo razmišljajo, ali se sploh še vztrajati in se truditi, nimajo.«
ZT
