Na sprejemu za Darka Jorgića se je v torek, 23. avgusta, v Hrastniku zbralo ogromno športnih navdušencev. Zaradi zanimivih gostov je bilo tudi veliko priložnosti za različne pogovore. Objavili jih bodo ta konec tedna. Seveda se spodobi, da najprej objavimo pogovor z Darkom Jorgićem.
Darko, zdaj ste se že malo naspali. Je še razočaranje v vas, ali je prevladala misel, aha, dobil sem srebrno medaljo, kot prvi Slovenec?
Mislim, da je še kar malo razočaranja, glede na to, da je minil šele dober dan. Ampak, mislim, da bo prišlo za menoj, kakšen tretji, četrti dan bom začel končno dojemati, kaj sem sploh dosegel. Vsekakor sem že bolj nasmejan kot prvi dan, ko sem zgubil, ko sem se, po pravici povedano, zjokal, ker sem imel takšno priložnost in je nisem izkoristil. Ampak na koncu je to šport in upam da bo čez dve leti zlato moje.
Nemški igralec kitajskega porekla Dang Qui je bil kar močen nasprotnik, partija pa se je prelomila v druge ?
Ja, prvi set je vodil 5:0, pa sem ga v tem setu premagal. Na koncu je bilo 12:10. Drugi set sem vodil 8:4, pa 9:6, potem pa se je vse prelomilo. Dang že pol leta kaže izjemne igre. Že dolgo ni izgubil tekme in je res igralno napredoval. Je pa res bil mogoče malo pod stresom. Zažel je precej nervozno, v dvorani je bilo 7000 ljudi in prav gotovo je čutil pritisk. Sam tega pritiska nisem čutil na svoji strani. Hotel sem zlato medaljo, ampak na koncu je drugi set dobil, se sprostil in dal od sebe maksimum. Po drugem nizu je začel igrati res dobro. Jaz pa sem po drugem setu, ki sem ga izgubil, psihično padel bolj kot igralno in se nisem mogel pobrati.
Ampak vseeno, turnir je bil odličen.
Če bi mi kdo pred turnirjem rekel, da bom drugi na evropskem prvenstvu, mislim, da bi takoj podpisal. Nimam si kaj za očitati. Spet sem se zapisal v slovensko zgodovino namiznega tenisa in mislim, da me to samo še bolj žene naprej. Za napredovanje, še več treninga. Mogoče bom že čez dve leti osvojil zlato medaljo.
Trenerka Andreja Ojsteršek Urh je bila posebej v četrtfinalu zelo čustvena …
Ja, oba sva bila nervozna že od prve tekme. Nisem se najbolje počutil. Iskreno povedano, nisem bil v pravi formi. Celoten turnir nisem bil v pravi formi. Tudi v finalu nisem pokazal tiste igre, ki jo znam, ampak sem na koncu bil srebrn. Oba sva zelo čustveno doživela vse te zmage in poraze. Tudi po porazu sva bila oba zelo razočarana. Ne zato, ker sem izgubil v finalu, ampak, ker sva začela končno dojemati, da sva res naredila skupaj vrhunski rezultat. Že po prvi tekmi mi je dejala, da sem ji mogoče vzel 3, 4 leta življenja. Ampak, vse skupaj naju ohranja motivirana za naprej.
Kakšni pa so načrti do konca letošnjega leta?
V ponedeljek me že čaka ligaška tekma, začenjam z ligaškimi tekmami s Saarbrückom. Svetovno prvenstvo me čaka konec oktobra, takoj zatem me čakata dva turnirja za svetovno jakostno lestvico. Prvi turnir je Champion najboljših 32 na svetovni lestvici, drugi je Grand smash najboljših 16 na svetovni jakostni lestvici. Potem me še čaka še Slovenija open. Naslednjo sezono pa žal še nimam plana.
Ali čutite energijo, ki jo dajejo domači navijači? Očitno vas imajo v Hrastniku ljudje zelo radi in vas res lepo podpirajo.
Res me zelo dobro podpirajo. Že po uvrstitvi v četrtfinale sem dobil ne vem koliko sporočil. Res sem hvaležen, da me podpirajo v takšnem velikem številu. To je moj prvi sprejem v Hrastniku po tistem skupnem sprejemu s Petrom Kauzerjem po Olimpijskih igrah v Tokiu. Da je prišlo tako veliko število ljudi, da me podprejo, da mi čestitajo, je res nekaj posebnega. To si bom zapomnil do konca mojega življenja.
MP
Foto: MP
