»Vsekakor jo potrebuje. Pri svojem delu se vsakodnevno soočam z ranljivimi skupinami brezposelnih. Med njimi prednjačijo dolgotrajno brezposelni, še posebej tisti, ki so prijavljeni v evidenci več kot dve leti. V naši območni službi je delež teh večji od 37 %. Ta pri posameznikih povečuje socialno stigmo, vpliva na zmanjševanje njihovih kompetenc, manjšo motivacijo in večjo verjetnost za pojav zdravstvenih težav ter posledično bistveno zmanjša možnost za zaposlitev. Pri celostni obravnavi ranljivih skupin je zelo pomembno, da sodelujejo vsi akterji na trgu dela – poleg nas tudi centri za socialno delo, izobraževalne institucije, združenja delodajalcev in nenazadnje tudi humanitarne organizacije, ki zagotavljajo ljudem pomoč v stiski. Zdi se mi zelo pomembno, da že v otroških in najstniških letih privzgojimo mladim čut za dobrodelnost in empatičnost do težav sočloveka.«
Lijana Vidic Ristič, direktorica Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Trbovlje

»Slovenija že vrsto let podpira humanitarne aktivnosti po svetu. Pri tem posebno pozornost namenja najšibkejšim in najbolj ranljivim skupinam. Ja, tudi v Zasavju potrebujemo humanitarnost, saj je število ljudi, ki bi potrebovali takšno pomoč, v naši soseščini iz dneva v dan večje. Vse kaže na to, da se stvari ne odvijajo v smeri odpravljanja revščine in pomanjkanja za malega človeka oziroma socialno šibkega človeka.«

Pavel Nemet, predsednik Gasilske zveze Trbovlje

»V današnjem času je humanitarnost ena izmed dejavnosti, ki mnogim pomeni rešilno bilko iz sicer na videz nerešljive situacije. In tudi Zasavje, žal, potrebuje humanitarnost. K sreči je še vedno mnogo ljudi, ki so pripravljeni pomagati in to lahko storijo, me pa žalosti in jezi, ker menim, da je to področje, kjer bi morala več storiti država, tako v smislu nudenja pomoči tistim, ki jo potrebujejo, in predvsem ustvarjanja okolja, kjer humanitarnost ne bo več, ali pa vsaj ne v tolikšni meri, potrebna.«

Neva Hafner Marn, glasbenica in pevka, Hrastnik

»Humanitarnost je vrlina, za katero se ne sprašuje, ali se potrebuje, ampak mora biti del vsakega izmed nas. Nikoli se ne ve, kdaj boš v eni ali drugi vlogi. Zasavje potrebuje predvsem složnost in sodelovanje, da bo lahko v naslednjih letih uspešno in prepoznano. Humanitarnost pa naj postane del življenja Zasavcev – je res lep občutek, če lahko pomagaš nekomu v stiski in če bi vsak naredil nekaj na tem, ne bi bilo toliko stisk, problemov. Kaj pa največja humanitarnost po zasavsko? Da Trboveljčan pomaga Zagorjanu, ta pa pomaga Hrastničanu in obratno – to je že skoraj sanjsko …«

Leopold Povše, direktor financ Radeče Papir Nova in Muflon Radeče

»Glede na množico čudovitih ljudi, s katerimi imam priložnost sodelovati pri svojem delu, lahko rečem, da je humanitarnost v Zasavju potrebna in obenem že  prisotna. A ta še zdaleč ni samoumevna. Prav tako ne poznam merila, ki bi izmeril humanitarnost, zato sem prepričana, da je ni nikoli dovolj. Potrebno jo je spodbujati, negovati in ohranjati.«

 

Štefka Suša, sekretarka RKS OZ Zagorje