V uredništvu smo brskali po arhivih starih slovenskih tiskanih medijev in v časopisu Zvonček, ki je izšel maja 1928, naleteli na pesem o Trbovljah.
Avtor se je pod pesmijo z naslovom Trbovlje podpisal samo z imenom – Damjan. Nam lahko pomagate najti še Damjanov priimek?
Pesem, ki na precej temačen način opisuje življenje in okolje rudarjev, si lahko preberete spodaj:
Trbovlje
V zaprašenih, meglenih brdih
vihrata gori dve visoki:
Planina Sveta pod oblaki
in Mrzlica – opal na roki.
Dolina vgreznjena med njima –
kot jezni gad se v Savo vleče,
v strupene pline se potaplja,
se skriva v strugi mračne ječe.
Pred rovi lomijo se luči
in zlivajo se v vročo jamo,
brlé rudarju v mučnih urah,
goré, če prime smrt za ramo.
V nebo štrleč mogočni jašek
pogoltne roj rudarjev v temo,
kot nenasiten volk le grabi,
odpira žrelo svoje nemo.
Kot težke, bolne misli – jame
vijó se v labirinte krtov,
tu skrivajo se besne slutnje,
tu solnca ni ne rož – ne vrtov.
Nad njimi rudokop na planem –
rok gnetenje v mrtvaškem mraku,
ropot lopat, motik in strojev,
dušljive saje v kalnem zraku.
In v divjih skokih vlaki besni
drve, hrume ves dan kolesa,
in v noči trgajo se kriki,
beže v razpaljena nebesa …
ZT
