Čist zasavski zrak

»Kot je bilo povedano, so na območju vseh treh občin prekoračene dnevne mejne vrednosti ravni PM10 v zraku, tako da so več kot potrebne novosti odloka o načrtu kakovosti v Zasavju. Tako velik problem nima hitre rešitve in je vsak premik v pravo smer, vsak poskus, vreden časa in truda. S subvencijami in ostalimi predlogi so na dobri poti, velik pomen ima tudi ozaveščanje občanov. Vsekakor pa hitrih rešitev ne moremo pričakovati. Vsak posameznik razmišlja po svoje, nekomu je to pomembno, drugemu niti najmanj in pri slednjih težko najdeš skupno pot pri reševanju problema. Si pa želim, da nam med več kot 40 ukrepi, ki so navedeni v odloku, postopoma le uspe katere izvesti v praksi.«

»Kakovost zraka je vsekakor pomemben parameter za kvaliteto življenja. Že dolgo je znano, da je največji povzročitelj promet, ki iz leta v leto narašča. V Zasavju je poseben problem tudi s privatnimi kurišči, katerih se ljudje poslužujejo zaradi socialne stiske. Subvencioniranje ureditve privatnih kurišč je nesmiselno tako iz ekonomskega kot ekološkega vidika, saj je ta rešitev predraga in neučinkovita. Prava rešitev je po vzoru severnih sosedov, kjer lokalne skupnosti to urejajo s skupnimi toplarnami-elektrarnami.

Industrija je pod nadzorom in se zaveda pomena varčevanja z energijo, ker to povečuje ali zmanjšuje konkurenčnost. Letos smo v TKI Hrastnik zamenjali parni kotel zaradi zmanjševanja porabe zemeljskega plina, ki pa je trenutno eden najčistejših energentov.«

»Poleti ne, zdaj pa je že tak čas, ko se vsak večer vprašam, ali je enourni sprehod pred spanjem koristen ali škodljiv. Seveda je zdravo pretegniti noge in poživiti krvni obtok, toda ali je tudi dobro napolniti pljuča z zrakom, ki se zatika že v nosnicah, tako je zadimljen. Tiste najbolj grozljive zime, ko so alarmi onesnaženja skoraj vsakodnevno zapirali malčke v vrtce, na belo perilo, ki se je sušilo na prostem, pa so se lepili črni sajasti kosmi iz zraka, so k sreči minili. Vendar vse pogosteje, dan za dnem, spet mrščim nos, ker se iz zasebnih kurišč marsikje spet valijo oblaki dražečih vonjav. Mimo mene pa avtomobil, avtomobil, avtomobil … Ne na peči ne na avtomobile se prav nič ne spoznam, vem pa, da zagotovo ni vse v redu, če ob prihodu domov smrdim kot kurjač, oči pa me pečejo. Razne finančne spodbude za okolju prijazne(jše) naložbe so čisto v redu, bolj me skrbi, da je njihova edina motivacija nič drugega kot le prihranek stroškov. Bolj kot sanacija objektov, streh in fasad, oken, kurišč, proizvodnih linij, industrijskih postopkov … , smo namreč potrebni sanacij naših glav. Z več informacijami in lastnega zanimanja za nove informacije, z več znanja, osveščenosti ter predvsem vsak s svojimi dejanji bi stanovanja in hiše lahko greli in zračili bolj po pameti, pitne vode ne bi spuščali mimo rok v odtoke, lakirane in plastificirane odpadke bi nalagali drugam, ne v ogenj, pa tudi kakšnih petdeset metrov bi lahko šli peš, ne z avtomobilom. In glej ga, prosvetljenje, celo avtobusi vozijo po Zasavju, v Ljubljano pa vlak! Za to, da sprejmemo okoljske ukrepe v naših ravnanjih, ne rabimo subvencij.«

Popolnoma se strinjam z odlokom o kakovosti zraka v Zasavju, v Sloveniji oziroma nasploh po svetu. Zavedati se moramo, da če bomo tako nadaljevali, se mačehovsko obnašali do te dobrine, bodo naši zanamci živeli v nemogočih razmerah in se s tem posledično srečevali z nizom bolezni modernega časa.

Da se občine odločajo za subvencije pri zamenjavi individualnih kurišč na goriva, ki onesnažujejo okolico, se popolnoma strinjam. Tudi sam sem se že pred leti odločil in zamenjal način ogrevanja s toplotno črpalko, ki bistveno manj onesnažuje okolje. Povrhu vsega pa je ogrevanje še kar nekajkrat cenejše.

Vendar bo morala tudi zasavska industrija stremeti k temu, da zmanjša izpuste škodljivih emisij v zrak, saj je poznano, da naši otroci zbolevajo za raznimi boleznimi dihal procentualno več kot v drugih občinah.

Zato na tem mestu apel, da moramo narediti vsi en korak in dodati kamenček k mozaiku za izboljšanje kakovosti zraka v Zagorju, Zasavju, Sloveniji in nasploh v svetu.«

»Vse rešitve, ki so prijazne do skupne matere Zemlje, so dobrodošle. A bojim se, da gre le za parcialno celjenje ran, ki bodo vedno znova zakrvavele, če ne bomo odpravili glavnega vzroka. Vzroka, ki je povzročil nastanek teh ran v našem okolju. To pa je zavest človeka, Zasavcev, ki se odraža v naših vsakodnevnih odločitvah in dejanjih. Z vzgojo in izobraževanjem od zgodnjega otroštva dalje, doma, v vrtcih, šolah in predvsem z lastnim zgledom lahko spremenimo našo kulturo, ki bo zopet »naravna«.

V ta namen v zasavskem VDC-ju pripravljamo ekološki muzikal, s katerim bomo v letu 2018 obiskovali vrtce, šole … Ena izmed pesmic, ki jih je napisala sodelavka Mateja Virant-Košak, se glasi: »Ni pomembno kje in kod, EKO smo od malih nog. Pojemo in se smejimo, Minke zbirati želimo. Ker Zemljani, ko smo zbrani, zmago nesemo na dlani.« (Opomba: Minka je sopomenka za odpadke.)

Pri urejanju našega doma pred dvema letoma smo uporabili energetsko varčne in okolju prijazne materiale, gospodinjske aparate in način ogrevanja. Okolje onesnažujem(o) edino s trinajst let starim dizelskim avtomobilom, ki ga bomo – ko bo denar na kupu – zamenjali za novo, okolju prijaznejše vozilo.«