Eva Pelemiš
Cikel
Prezrt je pramen rumenega klasja,
v lesketajočem odsevu zahajajočega sonca.
Iz vrtečega kolesja že odpadajo porumeneli listi.
Nekje med brstenjem plodov in šelestenjem jesenskih trav, v iskanju resničnega jaza.
Tam se je izgubil; in ponovno našel.
So spotike in vrnitve.
In so razpotja in ruševine.
Odhod vihravih anekdot.
Tok brezveterja, kreira nov val epizod.
Zatišje pred ponovnim tokom zgodb.
Še bodo padale maske umetnih poslikav.
Še se bodo dvigale zavese zapuščenih ogledal.
Aplavz bo odmeval iz daljave zarjavelih stavb.
In dvoličnost, bo še vedno rezala papir.
Vse je cikel.
Je cikel preobrazb
in vseživljenjske rasti.
Eva Pelemiš prihaja iz Zagorja. Žilica ustvarjalnega pisanja jo spremlja že od osnovnošolskih časov. Ker je nekaj časa spala, se je prebudila še močnejša. Tako je danes njeno poslanstvo prav pisanje in nekaj malega tudi fotografiranje. Rada imam naravo in vse zvrsti umetnosti, še posebej prozo, poezijo, glasbo in fotografijo. Navdih črpa iz sebe narave, družbe in umetnosti. Današnja pesem je že malo starejša. Eva čaka na izid svoje prve pesniške zbirke z naslovom Duša oceana, ki bo kmalu med bralci. Med pesmimi v tej zbirki bo tudi pesem Cikel.
Foto: arhiv Savus
