Jokal pa je tudi Hrastnik, čeprav se v tistem trenutku, ko je bila srebrna medalja v njegovih rokah, ljudje še niso zavedali, kako visoko je ponesel naš srebrni junak svoje ime. Pa tudi ime Hrastnika, Zasavja, Slovenije,  Brodarskega društva Steklarna Hrastnik in vseh tistih, ki so mu 25 let stali ob strani.
Zanimivo je bilo poslušati  Hrastničane pred olimpijado v Riu: »Zlata bo!

Če ne zlata pa srebrna!« Tako prepričljivo, da so se pozitivne energije strnile in delovale vse do Ria, ki je ponesel Petra med zvezde.

So pa tokrat gotovo prikrajšani vsi tisti, ki ne spremljajo spletnih zapisov, saj so preplavljeni s čestitkami, navdušenjem in fotografijami. Še posebno se odzivajo vsi Hrastničani, ki živijo drugod. Sporočajo, da so nadvse ponosni in srečni. Sploh je neverjeten odziv vse Slovenije, ki mu iz srca privošči to zmago. Zmago, da. Hrastničani so na ploščadi pred delavskim domom oziroma pred gostiščem Chicago zapeli himno. Vse medijske hiše, ki so tokrat pristale v Hrastniku, so odlično prenesle v svet enkratno vzdušje navijačev. Mama Anita pa je vsem sporočala, da se je 25 -letno življenje z vodo, s tekmovanji, zmagami in porazi, obrestovalo.

Sicer pa, fotografije različnih avtorjev iz Ria in Hrastnika povedo več kot tisoč besed.

Fanči Moljk

Prejšnji članekTat »nakupoval« v Zagorju
Naslednji članekNa Mrzlici bodo »šminkali«