Gre za projekt, vreden dobrih 12 milijonov evrov. Po novi odločbi iz junija 2015 se je sofinanciranje evropskega Kohezijskega sklada povečalo z dobrih 54 na 70 odstotkov, s slabih 10 na dobrih 12 odstotkov se je povečal tudi prispevek Republike Slovenije, znižal pa se je delež občin investitoric: Hrastnika, Litije, Radeč, Trbovelj in Zagorja, in sicer s 35 na dobrih 17 odstotkov. Razlog za novo finančno strukturo projekta tiči v povečanih skupnih upravičenih stroških zaradi novih tehnoloških zahtev iz izdanega okoljevarstvenega dovoljenja. »Spremenili so se tudi predvideni stroški in koristi celotnega projekta,« je povedal župan Hrastnika Miran Jerič, pooblaščeni predstavnik sodelujočih občin. »V času trajanja projekta so se namreč zgodile spremembe tudi na zakonodajnem področju in na podlagi tega so bile naložene dodatne zahteve pri izgradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki. Spremenila se je količina odpadkov, število prebivalcev znotraj regije, izdelali smo analizo stroškov in koristi, spremenil se je končni rok in prostor za tretje odlagalno polje, kjer se je kapaciteta zmanjšala iz 240.000 na 200.000 kubičnih metrov. Z novelacijo programa smo pokazali, da je potrebno izračunati novo finančno vrzel in z našimi prizadevanji smo uspeli.«
Projekt Ceroz obsega izgradnjo sortirnice in kompostarne ter rekonstrukcijo čistilne naprave za izcedne vode na regijski deponiji Unično v Hrastniku, obenem pa tudi širitev prostorskih kapacitet te deponije in rekonstrukcijo ceste, ki pelje do nje iz Marnega. Del projekta se odvija tudi na deponiji Neža v Trbovljah, kjer so uredili obrat za predelavo nenevarnih inertnih gradbenih odpadkov, kot so beton, opeka, keramika, strešna opeka, bitumenske mešanice, ipd. Na obratu lahko letno predelajo do 30.000 ton teh odpadkov. Deponija je do 20. novembra v poskusnem obratovanju. Poskusno obratovanje urejene deponije v Uničnem pa bo trajalo do konca maja 2016, do maja 2017 pa še reklamacijska doba pred izdajo končnega potrdila o izvedbi projekta.
Kot je povedal direktor Ceroza Vili Petrič so morali pri gradnji objektov v Uničnem upoštevati zakonodajne spremembe. Pri kompostarni so zato morali v skladu z novo uredbo zgraditi kontejner za pranje amonijevih plinov, spremembe so se zgodile tudi pri čistilni napravi, kapaciteta tretjega odlagalnega polja se je zmanjšala. Po njegovih besedah si bodo prizadevali v kompostarni pridelati kompost I. razreda, kar pomeni, da bi ga lahko na trgu ponudili tudi občanom.
Župani in predstavnik ostalih vključenih občin v projektu so na septembrski novinarski konferenci ob zaključeni drugi fazi projekta Ceroz izpostavili pomen in prednosti sodelovanja. Na kratko so predstavili tudi občinske strategije, kako doseči višji delež ločeno zbranih odpadkov in še izboljšati sistem ravnanja z odpadki v Zasavju, kjer ima Ceroz pomembno vlogo, saj omogoča predelavo odpadkov v surovine.
Tatjana Polanc Kolander
