Prvič po tridesetih letih slikarjeve smrti je na ogled tako obsežna razstava njegovih del, ki so jo na obletnico njegove smrti postavili v zagorski galeriji Medija. Kar 32 slik, kolažev in grafik je na ogled, od tega tri, ki jih je slikar ustvaril kot udeleženec slikarske kolonije Izlake-Zagorje leta 1971.
O njegovem življenju in delu je na razstavi spregovorila umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in pesnica Tatjana Pregl Kobe. Černigoj je veljal za utemeljitelja konstruktivizma in enega najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Bil je pred svojim časom, na novo pa ga odkrivajo mlajše generacije študentov likovne umetnosti. Za svoje delo je leta 1976 prejel Prešernovo nagrado. V zasebnem življenju si je moral kruh večkrat služiti tudi z drugim delom, na primer kot pleskar na čezoceankah. Pozneje, ko se je bolj uveljavil, je na njih tudi slikal. Zadnjih pet let svojega življenja je Černigoj preživel v Lipici, kjer danes stoji tudi njegova galerija s preko 1400 deli.

Spomin na slikarja je z obiskovalci razstave podelil tudi akademski slikar Nikolaj Beer, ki je Černigoja spoznal kot zelo mlad umetnik: »Prišel je v Lendavo z avtobusom, ob čemer se je pošalil, da se je vozil tako dolgo, kot bi se peljal v Sibirijo. Spomnim pa se, da je bil zelo priden, ves čas je slikal, medtem ko smo mlajši od njega bolj zabušavali.« Cveta Polc, po stažu najstarejša članica Slikarske kolonije Izlake Zagorje pa se Černigoja spominja kot nekoga, ki je bil vedno dobre volje: »Znal je guncati afne. Spomnim se, da je nosil za tisti čas zelo moderne pulije. Ko pa je mene, takrat še mlado dekle, videl v njem, me je okregal, češ ti bi morala pa ja nositi kaj bolj spodrezanega.«

Razstavo je povezovala direktorica KC Delavski dom Zagorje Karmen Cestnik, na njej pa so zaigrali tudi učenci violine Glasbene šole Zagorje pod mentorstvom Klemna Benka. Razstava bo v galeriji Medija na ogled do 17. decembra.

TPK

Prejšnji članekNa Kipah bodo kipele mišice
Naslednji članekKakšne so strasti naše mladine