Uživanje glutena pri ljudeh s celiakijo vodi do okvare sluznice tankega črevesa. Resice tankega črevesa se stanjšajo, sluznica postane ploska – atrofična. Posledično je zmanjšana funkcija črevesa in prihaja do motenj v absorpciji hrane. Pogosto so prizadeti tudi drugi organski sistemi, saj celiakija prizadene celoten organizem in se kaže s številnimi resnimi zapleti.
Celiakija je praviloma dedno pogojena bolezen, vendar pa imajo pomembno vlogo pri nastanku tudi vplivi iz okolja. Klasični simptomi so diareja ali zaprtje (ali izmenično) bolečine in krči v trebuhu, napihnjenost, izguba telesne teže, gastritis, slabost in bruhanje. Vendar pa je celiakijo včasih težko diagnosticirati, saj na ljudi vpliva zelo različno. Klasični simptomi so namreč prisotni le pri manjšem deležu obolelih, veliko pogostejši so atipični simptomi oziroma prisotnost le enega simptoma. Zato je za diagnosticiranje celiakije potrebno pri zdravniku opraviti krvne teste, s katerimi se ugotavlja prisotnost protiteles, za histološko potrditev bolezni pa je potrebno opraviti še biopsijo tankega črevesja, kjer se ugotovi vnetje in značilna atrofija resic tankega črevesja.
Zdravljenje
Trenutno je edini način zdravljenja celiakije vseživljenjska dieta brez glutena. Ljudje s celiakijo se morajo tako izogibati pšenici, rži, ječmenu, piri, kamutu, tritikali in vsaj na začetku tudi ovsu, ki je lahko za nekatere problematičen, drugim pa ne povzroča težav. Iz prehrane morajo izločiti tudi vsa živila iz naštetih žitaric, kot je moka, zdrob, kruh, drobtine, keksi, testenine, zakuhe, pecivo, juhe, omake in podobne jedi. Pozorni morajo biti tudi pri sestavi drugih prehrambnih izdelkov, saj mnogo živil vsebuje modificiran pšenični škrob. Pri deležu ljudi s celiakijo lahko zaradi okvarjene sluznice tankega črevesa nastopi tudi laktozna intoleranca, zato je v tem primeru iz prehrane potrebno izločiti tudi laktozo – mlečni sladkor.
Ljudje s celiakijo lahko jedo živila, ki zagotovo ne vsebujejo glutena, kot so ajdova kaša, riž, koruza, amarant, kvinoja, proso, manioka, krompir, soja, pšenični škrob brez beljakovin, zelenjava, sadja, jajca, meso, ribe, kot tudi živila, ki so označena kot brezglutenska. Na trgu obstaja že velika ponudba brezglutenske moke, kruha, testenin, piškotov in drugih izdelkov.
Z brezglutensko dieto si okvarjena sluznica tankega črevesa postopoma popolnoma opomore, posameznik začne pridobivati na teži in tudi krvna slika se normalizira.
Če se celiakija ne zdravi, lahko vodi do resnih zdravstvenih težav, kot npr. sladkorna bolezen tipa 1, multipla skleroza, anemija, osteoporoza, neplodnost, splav, nevrološke motnje, rak črevesja, …, zato je brezglutenska dieta izrednega pomena za zdravstveno stanje posameznika s celiakijo.
Nuša Klopčič, dipl. med. sestra, AFP prehranska svetovalka
