Ob zaključku projekta Ker alkohol ni mleko– celovit pristop na področju alkoholne politike, ki je podprt z evropskimi sredstvi, ter v prelomu leta, nevladne organizacije s področja javnega zdravja pozivajo k odgovornejšemu vedenju glede alkohola in drugih nezdravih razvad. Politike ponovno pozivajo k občutni zaostritvi alkoholne zakonodaje ter večjemu vlaganju v kakovostne preventivne programe, ki temeljijo na znanstvenih dokazih.
Nevladne organizacije s področja javnega zdravja so na prelomu leta povabile prebivalke in prebivalce Republike Slovenije k novoletnim zaobljubam, ki bi pomenile popolno, trajno ali vsaj delno odpoved alkoholu, saj bi s tem občutno pripomogli k bolj zdravemu lastnemu življenjskemu slogu ter s tem zmanjšanju ogromnega bremena, ki ga alkohol povzroča celotni družbi.
Alkohol je najpogostejša in najbolj uporabljena droga v našem družbeno kulturnem okolju, ki je posledično povezana z največ ekonomskimi, socialnimi in zdravstvenimi težavami. Po izračunih NIJZ je je v letu 2021 registrirana poraba alkohola znašala 10,62 litrov čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2020 zvišala za skoraj 1 liter (0,82 l).
Ocena neposrednih zdravstvenih stroškov, ki so povezani z rabo alkohola, je v Sloveniji v letih 2018 in 2019 povprečno znašala 120 milijonov evrov. Zgolj osnovni, neposredni stroški so višji od prilivov v državni proračun iz naslova trošarin na alkoholne pijače, ki v zadnjih letih znašajo približno 100 milijonov evrov letno. Vsem tem stroškom je treba prišteti še druge stroške (ki približno potrojijo neposredne stroške), kot so npr. stroški zmanjšane produktivnosti in odsotnosti z dela zaradi rabe alkohola ter drugi stroški, povezani s posledicami kriminalnih dejanj, različnih oblik nasilja ter prometnih nesreč pod vplivom alkohola, potrebami po socialnih intervencijah ipd. Poleg registrirane porabe alkohola predstavlja v Sloveniji veliko težavo tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje. Slovenija spada po skupni (registrirani in neregistrirani) porabi alkohola na prebivalca po podatkih NIJZ med slabše uvrščene države članice Evropske unije.
Starši, skrbniki in ostali odrasli, ki so v stikih z otroki in mladostniki, lahko poskrbijo za odpravo nekaterih škodljivih vzorcev, ki jih lahko takoj spremenimo ali uveljavimo. »Ne spodbujajmo otrok, da se s svojim kozarcem pridružijo nazdravljanju. S tem jim sporočamo, da brez alkohola in nazdravljanja ni druženja. Ne ponujajmo alkohola otrokom. Ne, niti čisto malo ne. S tem mu sporočamo, da si ga, ko bo dovolj star, brez težav lahko privošči. Ne pošiljajmo otrok po alkohol. Ne v klet, ne v trgovino, niti ne v hladilnik. S tem jih po nepotrebnem soočamo z alkoholom. Zavedajmo se, da je alkohol droga. Temu primerno reagirajmo, ko naši otroci pridejo domov opiti in ne jemljimo tega kot del odraščanja. Preventiva je najboljša kurativa. Pospravimo steklenice z alkoholom s polic, minibarov in drugih otrokom vidnih in dostopnih mest. Alkohol na policah otroku kaže, da je alkohol nujna dobrina v domu,« sporoča Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma.
Alkohol povzroča več kot 200 različnih bolezni in bolezenskih stanj. »Je strupena snov, ki močno vpliva na namerne in nenamerne poškodbe, medosebno nasilje, umore, samomore ter smrti zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Alkohol povečuje verjetnost za tvegano spolno vedenje, spolno prenosljive bolezni in okužbo z virusom HIV. Je močan teratogen, ki vpliva na nizko porodno težo, kognitivne motnje in fetalni alkoholni sindrom. Ima nevrotoksične učinke na razvoj možganov, kar vpliva na strukturne spremembe v hipokampusu v obdobju adolescence in volumen možganov v srednjih letih. Je zasvoljiva droga, podobno kot druge substance, ki so pod mednarodnim nadzorom. Je imunosupresant, ki povečuje tveganje za tuberkulozo, HIV/AIDS in pljučnico. Mednarodna agencija za raziskave na področju raka (IARC) je alkohol opredelila kot karcinogeno snov, ki povzroča najmanj sedem vrst raka, in sicer rak ust, grla, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke ter raka na dojkah. Z rabo alkohola je povečano tudi tveganje za bolezni srca in ožilja,« pravi Franc Zalar, predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (zKNB) in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (zKNB) je v sklopu projekta Ker alkohol ni mleko pripravilo številne uporabne informacije v obliki brošur, celovitih zakonodajnih predlogov, intervjujev z relevantnimi sogovorniki in še mnogo drugih produktov.
Savus/ povzeto po SNCDA
Foto: www.sncda.si
