Omenjeni učinek se vse pogosteje pojavlja v medijih. Zato sem ga lotil podrobneje raziskati in prišel do nekaj zanimivih ugotovitev. Ena meni ljubših: “Ko spoznate, kako malo dejansko veste, si želite vedeti več; raziskovati in odkrivati neznano. Če pa mislite, da imate glede (skoraj) vsega prav, želite status, da imate prav, potrditi, oziroma ga za vsako ceno obraniti.”

Če vam uspe obvladati svoj ego, se pri učenju začnejo dogajati neverjetne stvari. Vaš ego nima več kontrole nad odločitvami o vaši prihodnosti. Želite nadgrajevati znanje, rasti in postajati boljši. Vse to pa je v osnovi povezano zlasti z zavedanjem, da nimate prav, oziroma ne veste vsega.

Čar Dunning-Krügerja in predvsem njegove ‘Doline obupa’ je to, da takrat, ko se zaveste svojih omejitev in realnosti, začnete zaupati v proces in ga bolje razumeti. Svoje napake lažje sprejemate, jih cenite in se iz njih učite. In linearno razmišljanje počasi postane preteklost.

. . .

Prepričan sem, da to predstavlja bistveno razliko pri nabiranju znanja in zasledovanju modrosti. Vse ostalo je le del procesa učenja.

Zanimivo pa je, da je to ravno v nasprotju s tistim, kar si večina ljudi želi in pričakuje.

O Dunning-Krugerjevem učinku in zanimivemu povezanemu pojavu sem v publikaciji ILLUMINATION objavil članek in pojasnil, zakaj sta ‘zmagati na loteriji’ in ‘čez noč postati direktor velike organizacije’ dve zelo podobni in precej nevarni želji.

Obe želji večine, obenem pa prikrita nočna mora.