Buče sejemo na prosto šele po prvem maju, ko mine nevarnost pozebe, ker so zelo občutljive na nizke temperature. Lahko pa si vzgojimo sadike, ki jih sejemo od srede aprila v lončke v toplih in svetlih prostorih. Zadnja leta lahko kupimo tudi sadike in ne le jedilne cukine, kupimo lahko vrsto drugih sadik jedilnih buč kot okrasnih. Če želimo imeti čiste sorte in nekrižane plodove, je treba tudi seme vsako leto kupiti.
Nekaj domačega semena pa le prihranimo, saj je jeseni vsaka buča dobrodošla za okras. Križane so včasih še bolj zanimive.
Buče delimo na jedilne in okrasne. Velika večina buč je jedilnih. Neužitne so predvsem tiste z izrazitimi bradavicami in grenkim okusom. Zato jih pred uporabo poskusite z jezikom.
Najbolj pogosti med jedilnimi so cukini, katerih sortiment se nenehno širi, tako da imamo poleg temno zelenih tudi svetlo zelene, progaste in oranžne. Po okusu se ne razlikujejo bistveno.
Pogoste so tudi hokaido buče, ki so lahko tudi v drugih barvah kot najbolj običajna oranžna. Meso je pri vseh oranžno. Zelo priljubljene so hokaido juhe, ki jih lahko pripravljamo preko zime, saj se dobro skladiščijo. Na sobni temperaturi seveda.
Kot tretje najpogostejše v kulinariki so muškatne buče, ki so priljubljene v juhah, pa tudi v sladicah in marmeladah. Zelo so dekorativne in užitne šele v drugi polovici zime, ko pri skladiščenju popolnoma razvijejo svoj pravi okus. Žal rastlina da le malo plodov, včasih le tri. Na srečo med muškatne spada tudi maslenka, ki je zgodnejša, ima več plodov, okus pa je podoben. Tudi italijanska sorta Lunga di Napoli spada med muškatne. Zraste pa lahko zelo velika in jo je težko porabiti. Italijani jih prodajajo po kosih.
Med užitnimi so še oljne, ki jih gojijo predvsem zaradi pridelave olja in pri nas niso tako pogoste.
Ne pozabimo na satelite, bele in oranžne. Špagetarice, ki imajo zanimivo vlaknasto meso. Tudi bučni turbani so užitni. Pogosto gojimo bodeče bučke ali čajote. Lahko tudi čajote brez bodic. Užitna je cela rastlina z listi in koreninami vred.
Pobiramo jih običajno v oktobru, ko dobro dozorijo. Poskušajmo se izogniti slani, saj ta poškoduje povrhnjico in buče zato rade gnijejo. Tudi pri pobiranju moramo paziti, da jih ne poškodujemo. Skladiščimo jih lahko na sobni temperaturi, saj se tako povrhnjica še utrdi.
Sort buč je veliko in prihajajo nove, pa vendar so za jesenski okras najlepše okrogle, oranžne, ki tehtajo od tri do pet kilogramov, ki jih konec oktobra izrezujemo v strašljive podobe.
Damjana Napret Čeperlin (Vrtnarstvo Napret, Dol pri Hrastniku)
