Zgodovinar in sociolog Matjaž Stibilja je na četrtkovi predstavitvi v hrastniški knjižnici povedal, da je njegova knjiga Bratstvo na delu nastala na osnovi diplomske naloge, ki jo je dopolnil in razširil. Sam se nikoli ni udeležil podobnih akcij, je pa opravil kakih deset pogovorov z brigadirji, šest s Slovenci, štiri z Italijani. Opiral se je tudi na pisne vire. V delovnih brigadah so bili namreč tudi italijanski mladinci, ki so prihajali iz različnih vzrokov. Jugoslavija je bila obljubljena dežela in predvsem iz Julijske krajine so prišli v brigade, da bi pomagali graditi socializem. Tudi dela ni bilo v njihovih mestih, pa so imeli dva meseca vsaj hrano.
Njegov opis sega do leta 1947. Po vojni so obnavljali domovino z lopatami, krampi in samokolnicami. Politika je imela mladino za sogovornika in tudi Tito je večkrat izrazil spoštovanje do njih. Tudi položaj žensk se je popravil. Pred vojno so bile le žene in matere. Helena Kreže, nekdanja brigadirka, ki je pogovor vodila, je bila presenečena nad dejstvom, da so dekleta začela nositi kratke hlače ravno v brigadah.
Na progi Brčko – Banovići je sodelovalo na primer okoli 62.000 brigadirjev, pri Šabac -Sarajevo pa 240.000. Če bi vse delovne ure od leta 1946 do 1952 pretvorili v denar, bi bile danes vredne okoli tri milijarde evrov. Brigade so bile tudi priložnost za politično usmerjanje in izobraževanje za kasnejše poklice. Po mnenju avtorja knjige niso imeli nikjer v Evropi takšnih prostovoljnih brigad, sploh pa ne v taki obliki in tako množičnih, zato so vredne, da jim posvetimo več pozornosti.
»Po osamosvojitvi je v medijskem prostoru slovenska polpretekla zgodovina pogosto prikazana negativno, preko totalitarizma povojnih pobojev in terorja. Vendar svoje knjige nisem hotel zastaviti kot nekakšne apologije povojnih zgodovinskih dogodkov. Po mojem mnenju je bipolarna shema in uporaba zgodovine za namene političnega obračunavanja, ki obstaja v današnjem slovenskem prostoru, nevarna in zamegljuje ter onemogoča zgodovinsko raziskovanje, ki ga je že samo po sebi težko zastaviti objektivno,” pravi Stibilja.
Brigadirsko življenje je gotovo svetla plat povojnega časa. Tega se zavedajo bivši brigadirji, ki zadnjih šest let nadaljujejo brigadirsko tradicijo. Klub brigadirjev Hrastnik je od 1976 do 1980 deloval v okviru takratne občinske konferenca ZSMS. Danes jih je v Zasavju okoli 80, ki so v različnih obdobjih sodelovali na mladinskih delovnih akcijah. Nekaj besed o popularizaciji prostovoljnega dela je na začetku pogovora povedal Borut Slanšek, predsednik Kluba brigadirjev Zasavja.
Fanči Moljk
