Zagorjan Anton Dolinšek je eden redkih lastnikov čistokrvnega bosanskega planinskega konja oziroma bosanskega brdskega konja, kot je njegova mednarodna oznaka, in sodi med ogrožene pasme. Gre za edino avtohtono pasmo, ki je na ozemlju Slovenije prisotna že od15. stoletja, konj pa je bil omenjen že v 4. stoletju pred našim štetjem. Njegova žilavost, delavnost in skromnost so odlike, ki omogočajo, da še danes lahko opravi delo na področjih, ki niso dosegljiva z drugimi prevoznimi sredstvi. Tehta le okrog 350 kilogramov, sposoben je vleči težko dosegljiv posekan les ali prinesti blago na težko dostopne kraje. Zaradi njegovih lastnosti so jih izvažali v Grčijo, Albanijo, Italijo, Avstrijo, Švico, Nemčijo in celo v Veliko Britanijo. Bili so pomembni v času obeh svetovnih vojn, kot vojaški konji, tudi na Soški fronti. Krpanova kobilica, ki je tovorila sol, je bila te pasme. Menda je edini konj, ki se je s padalom spuščal iz letal, da je oskrboval kopensko vojsko. Danes je na svetu le še 154 čistokrvnih bosanskih planinskih konjev. Od tega jih ima Zagorjan Anton Dolinšek 22 od vsega 31 konj, ki so v Sloveniji. Ker so močno ogroženi, so tej edini avtohtoni konjski pasmi strokovnjaki v sodelovanju z Dolinškom posvetili celo knjigo Bosanski planinski konj, najstarejša avtohtona pasma na Balkanu v izumiranju. Pod njo so se poleg Antona Dolinška podpisali dr. Matjaž Mesarič, prof. dr. Peter Dovčin dr. Marko Cotman. Knjigo v slovenskem in angleškem jeziku so konec septembra predstavili v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju. Dogodka sta se udeležila tudi zagorski župan Matjaž Švagan in predsednik državnega sveta Mitja Brvar. Oba sta izrazila upanje in željo, da bosanski planinski konj še naprej ostane naš avtohtoni konj.

Irena Vozel

Prejšnji članekSovretov pohod z dežniki
Naslednji članekUspešna planinska sezona