Po sončnem vikendu še sončni dnevi. April je že. In narava je zacvetela v vsej svoji lepoti. Tudi v hribih. 😊 Tokratna načrtovana vikend destinacija je bila sicer povsem druga, ampak o izvedbi načrtov je v naši družini škoda izgubljati besede. Pa sva šli. Tako v kino kot na rojstnodnevno zabavo. Se pripravljat.
Ampak šit. Do tja je samo še par tednov. No, v bistvu trije. Moja tekaška kondicija pa je še zmeraj nekje tam. Kjer je bila. Ampak tri tedne je še časa. Vse se da, če se hoče.

Samo … 10 kilometrov je 10 kilometrov. In 21 jih je ravno toliko. Pa če zanje porabiš pol ure ali pa debeli dve. Če tečeš po ravnem ali v 10-odstotni klanec. Tudi danes sem tega namreč predelala že dvakrat. V vsako smer enkrat. In drek, brez motorja zna res bit’ jeba. Mogoče bi bilo res bolje, da prijateljici pomagam na štantu. Hasnilo bi sigurno dosti več.

Preverit moram, če mi v primeru odjave slučajno najdejo kakšne penale. Malega tiska namreč nikoli ne preberem. Še s tistim velikim včasih ne pridem do konca. Pa saj sodelovanje ne bom popolnoma odpovedala, samo spremembo statusa pa se verjetno uredi brez vroče krvi,« med drugim piše Barbara Hanžič Visinski na spletni strani www.rudarski-maraton.si.

ZT

Prejšnji članekPismo ob »preobrazbi« Njive
Naslednji članekVeč kot milijon za nova delovna mesta