Uporabniki Varstveno delovnega centra Zagorje ob Savi so bogatejši za kombinirano vozilo, ki jim bo omogočilo pomembno logistiko pri prevozih na različne terapije, k zdravnikom, na organizirane aktivnosti in na delo. Zanj denarja ni namenila država, temveč prostovoljni prispevki Zasavcev in donacije zasavskih lokalnih skupnosti ter podjetij v okviru humanitarne akcije Manj svečk za manj grobov 2016.
Slovesnosti ob predaji kombija so se med drugim udeležili županja Trbovelj Jasna Gabrič, župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan in predstavnik hrastniške občinske uprave. Vozilo je direktorici zasavskega VDC dr. Špeli Režun uradno predal predsednik Fundacije Svečka Primož Jelševar. Na dogodku so varovanci VDC pripravili tudi krajši kulturni program. VDC je vozilo nabavil pri Avtohiši Klemenčič, kjer so jim ob predaji kombija izročili vrednostni bon 1400 evrov za nakup dveh invalidskih vozičkov.
Direktorica VDC Zagorje dr. Špela Režun je na novinarski konferenci po slovesnosti ponovno opozorila na neenako financiranje zdravstvene oskrbe varovancev. Podala je primer uporabnika, ki se je pred kratkim na željo svojcev priključil njihovemu zavodu, pri čemer pa mu je država zmanjšala financiranje zdravstvene nege s 30 na 4,77 evra na dan, samo zato, ker zasavskemu VDC izplačuje bistveno nižjo oskrbnino kot mnogim ostalim enotam. V podobnem položaju je tudi Zveza Sonček, ki upravlja več enot po Sloveniji. Predsednik Zveze Iztok Suhadolnik, ki se je udeležil predaje kombija in novinarske konference, je spomnil, da obstoječi sistem financiranja v tovrstnih enotah temelji na zakonu izpred 25 let in nujno potrebuje spremembe. Zveza Sonček razpolaga z 20 kombiji, s katerimi dnevno prevažajo 110 oseb na različne dnevne aktivnosti. Pri tem jim pristojno ministrstvo priznava samo dva kombija, za katera jim letno nameni okrog 110.000 evrov. »Po dolgotrajnih pogajanjih,« je povedal Suhadolnik in opozoril na eno od številnih sistemskih anomalij, »so nam odobrili štiri kombije v znesku 80.000 evrov letno. Seveda smo raje obdržali dva v višjem znesku.« Na zakonske nepravilnosti na tem področju je na novinarski konferenci opozorila tudi Elena Pečarič, predsednica Društva za teorijo in kulturo hendikepa. Po njenem mnenju pri pristojnih ne vidi volje za spremembe. »Zadevi bom prišel do dna,« pa je obljubil Matjaž Švagan in dejal, da bo na naslednji seji Državnega sveta ponovil svetniško vprašanje, ki ga je postavil lansko jesen in takrat nanj prejel suhoparen birokratski odgovor. »Dejstvo je, da kdor ni sposoben delati malih korakov za državljane, ni sposoben niti velikih za državo.« Podporo zasavskemu VDC pri prizadevanjih, da država začne enakopravno obravnavati vse državljane, je dr. Režunovi izrazila tudi Gabričeva. Pri reševanju te problematike in ignoranci do nujnih sprememb je izpostavila tudi možnost ustavne presoje.
Tatjana Polanc Kolander
