Spet večer za poezijo. Tokrat nam zagorski pesnik Vlado Garantini v branje ponuja pesem Blazno resno o dreku. V spremnem besedilu je tokrat zapisal: »Spoštovani Savus. Pošiljam ti pesem z žlahtno- žlehtno vsebino, ki je aktualna za vse čase in družbene ureditve, tudi za deželo Šentflorjansko. Pa srečno, Savus.«
Blazno resno o dreku
To ni pesem za objavo,
ker je za en drek,
je bolj za zabavo,
kjer kraljuje knapovski čvek.
Moje ljudstvo, se pravi narod,
je v bistvu zdravo,
že Vodnik je menil tako.
Drek je grda beseda,
žlahtna gospoda se je izogiba,
zabarikadirano ima v slovarju.
A v preprostih ustih
je pogosto v obtoku,
ljudski pregovor celo pravi
»bolj drek mešaš, bolj smrdi«.
Največ dreka se v vrhuškah nabere,
a je varno skrit, ne smrdi.
Ko pa je dreka preveč,
toliko, da na plan pridere
in se razlije,
ga narod zavoha, neženirano razkriva,
vsaj nekaj časa strastno duha,
in ne boste verjeli, v teh vonjavah uživa.
Potem nova elita spet najde način
in ga varno skrije,
da se madežev in smradu
več ne zazna.
In ta ringelšpil se kar naprej vrti,
se nikdar ne ustavi.
Zato, dragi moji, nikar se ne bojte,
v naši mili deželi bo dreka vedno dovolj.
Pisanje o dreku pa je nevarno, težaško delo,
ker nagravžno smrdi
in ti solze naganja v oči.
Vlado Garantini
Foto: arhiv Savus
