Bitcoin je bil zgrajen, da bi ponovno vzpostavil globalno vezavo za fiat denar. Od leta 1971 naprej naš denar ni več vezan na resnično vrednost (zlato). Ta sistem lahko deluje, vendar ne na dolgi rok, saj bodo države razvrednotile (in to pospešeno počnejo sedaj) svoj fiat denar z namenom omogočiti navidezno rast preko finančnega inženiringa.
Kaj je namen Bitcoina?
Tako je vzpostavljena tekma med državami, kdo bo hitreje razvrednotil lasten fiat denar. To je vidno tudi na trgu obveznic, saj le nimajo več pozitivnega donosa na realni osnovi. Monetarna in fiskalna politika pa seveda povečujeta razliko med socialnimi razredi. To je direkten pokazatelj pretirane uporabe monetarne politike brez vezave fiat valute na čvrst, resničen denar. Naredite si uslugo in poguglajte »Cantillion Effect«. Ker ima ₿ fiksno dobavo kovancev in deluje na decentraliziranem protokolu (zelo podoben internetu – InternetProtocol IP) deluje diametralno nasprotno obstoječemu fiat sistemu, ki temelji na printanju in zadolževanju.
Cena je noro volatilna!
Seveda je, ker je ₿ nova oblika valute in je kapitalizacijska vrednost ₿ zelo nizka v primerjavi s fiat valutami. Zato dobimo visoka nihanja cene. ₿ protokol ima štiriletni cikel, saj se vsake štiri leta dobava ₿ zmanjša za polovico in prav iz tega razloga se približno na štiri leta dogajajo lokalni vrhovi.
Bitcoin ima fiksno zalogo žetonov?
Verjetno ste slišali za besedo Blockchain? Zamislite si, da bi vam poslal digitalno sliko in da bi to sliko imeli samo vi in je ne bi mogli skopirati oz. poslati kopije vašemu prijatelju. No, zaradi tega imamo Blockchain, ki to omogoča in ₿ ima končno zalogo 21 milijonov. Preden rečete, da to ne bo dovolj enot za cel svet, morate vedeti, da se vsak ₿ lahko razdeli na 100 milijonov manjših delov, zato je na razpolago več kot preveč enot. Seveda lahko kupite tudi manjši delez ₿, naprimer samo 0,01 ₿.
Imamo več kot 10 tisoč drugih virtualnih valut – zakaj ravno Bitcoin?
₿ je odprt, decentraliziran protokol. S študijem zgodovine inovacij ugotovimo, da mrežni protokoli za masovno uporabo izkoriščajo mrežni efekt preko komunikacijskih kanalov. Čeprav Wikipedia ni protokol, si jo lahko vzamemo za primer. Vsakdo bi lahko skopiral odprtokodni program Wikipedije, jo preimenoval in potem poskušal prevzeti nove uporabnike. To pa se ne zgodi ravno zaradi mrežnega učinka. ₿ ima daleč največji mrežni učinek, pa tudi edini izmed vseh je povsem decentraliziran (nima lastnika, upravljalca ali vodilnega razvijalca). S tem je edini pravi kandidat za svetovno rezervno valuto.
Vlada Bitcoina nikoli bo dovolila!
V začetnih letih je bila to najbolj resna grožnja za ₿. Dandanes se dogaja prav nasprotno. V ZDA je vodilna država na tem področju Wyoming, ki je že sprejela zakonsko podlago za zaščito lastnikov ₿. Tudi druge države sprejemajo podobne zakone. Če razumete angleško, je tole odličen podkast na to temo. V Sloveniji imamo srečo, saj investiranje v ₿ ni obdavčeno.
Zaključek
Sami vidite, da je s sistemom nekaj očitno narobe. Svet, ki smo ga imeli pred 20 leti, ni več to, kar imamo danes. Razlog je preprost, saj fiat denar, fiskalno zapravljanje in inflatorna monetarna politika povzročata natanko to. Nadaljnji bailouti (reševanje propadlih firm) in nadaljnje razvrednotenje našega denarja (in s tem naše energije in časa) bo samo še pospešilo ta proces, saj nas je ravno to pripeljalo do položaja, v katerem smo. ₿ je najboljši odgovor politiki centralne banke in je v bistvu protiutež našemu sistemu, kateremu so šteti dnevi. Tole je seveda samo povzetek, zakaj ₿, več si lahko pogledate na tem odličnem slovenskem podcastu o ₿!
Peter Golob
