V Hrastniku smo v februarju pripravili prireditev Zasavc leta, na kateri smo proglasili Zasavce leta za zadnja štiri leta: za leto 2019 Tomaža Berginca, za 2020 Jožeta Kotarja, za 2021 Primoža Rogliča in za leto 2022 Vlada Poredoša. Za leto 2022 so bili nominirani še Nermin Bajramovič, Marjetka Bizjak in Darko Jorgić. Z vsemi, ki so bili na prireditvi (iz družine Roglič so se opravičili), so se na odru pogovarjale novinarke časopisa Savus. Objavljamo malo skrajšane pogovore z nominiranci in Zasavci leta z odra hrastniškega dela. Tokrat pogovor z Zasavcem leta 2019 Tomažem Bergincem.
Iskrene čestitke za priznanje Zasavc leta 2019 in za nagrado, ki vam jo je podelila leta 2019 Gospodarska zbornica Slovenije. Kaj vam kot gospodarstveniku pomenijo tovrstna priznanja?
Nagrade so vedno pogled nazaj, priznanje ne le meni osebno, ampak predvsem mojim sodelavcem iz kolektiva. Hkrati so pa nagrade še toliko večja obveza in zaveza za naprej. In tako jih tudi čutim.
Podjetje ETI vodite že dobrih 15 let. V čem je skrivnost? Ali so to mogoče tudi lastnosti uspešnega vodje in katere so to po vašem mnenju?
Vodja mora imeti neke lastnosti, vsi pa smo si med sabo različni. Sam predvsem delam ogromno na zaupanju do sodelavcev, skušam jih slišati in iskati skupne rešitve. To je vsaj do sedaj prineslo kar dobre rezultate.
Ko ste prišli v Zasavje, namreč vi niste od tu, ste na Izlakah pričeli delati s skupino sodelavcev, ki pa so Zasavčani. Ali ste naleteli na kakšne značilne zasavske lastnosti, ki ste se jih morali malo navaditi? In v mislih nimam značilnega knapovskega preklinjanja.
Teh značilnosti ni tako zelo veliko, kot bi si kdo mogoče mislil. V Zasavju so različne vrste ljudi, tako kot drugje. Je pa ena lastnost tukaj bolj izrazita in jo jaz zelo cenim: pripadnost okolju in podjetju. V Zasavju je večja, kot je kje drugje, in to, vsaj nam v Etiju, daje dodatno moč in potencial.
Verjetno je na mestu tudi vprašanje, kako ste spremljali razvoj Zasavja? Morda najdete kakšne pozitivne spremembe, morda se je v tem obdobju kaj obrnilo tudi na slabše?
Mislim, da je trend ves čas pozitiven, da so globoke rane rudarstva vsak dan manj globoke. Vse več je prebojnih okolji, prebojnih podjetij. Osebno sem vsekakor optimist.
Predstavljamo si, da je vaš urnik zelo naporen, stresen. Pa vendar sem prebrala, da imate vrsto zanimivih hobijev. Kdaj si vzamete čas zanje in s katerimi se najraje ukvarjate?
Ni jih ravno vrsta. (nasmeh) Dobro je imeti take hobije, ki ti vzamejo relativno malo časa in ti ni treba z desetimi kolegi koordinirat urnike. Če je tako, težko prideš do konca. Grem malo na kolo, zadnja leta se mi na kolesu pridruži tudi žena. Smučava tudi in tečeva na smučeh. Sam imam še en hobi. Že od mladosti sem tudi pilot in inštruktor jadralnega letenja. Zadnja leta kar nekaj letim. No, med vikendi ujamem kakšen dan, med tednom pa praktično nikoli.
Samo še eno vprašanje. Družba Eti – kje in kako jo vidite v naslednjih petih, desetih letih?
V naslednjih petih letih bomo nadaljevali začrtano pot, ki smo jo trasirali že pred desetletjem. Izjemno veliko bomo vlagali v avtomatizacijo, v nove izdelke, v izdelke, ki so v duhu zelenega prehoda, obnovljivih virov energije, električne mobilnosti itd. Dodano vrednost zaposlenih bomo povečevali. V zadnjih letih smo število zaposlenih z visoko izobrazbo podvojili in bomo ta trend držali tudi naprej. Pri tem pa bomo pazili, da bomo vse profile zaposlenih še vedno zadrževali, zato da bo, kot je prej rekel slikovito rekel hrastniški župan, pri nas luč svetila tudi na tiste, ki delajo najosnovnejša dela. Tudi ti so naša skrb in naša velika odgovornost.
Tatjana Polanc Kolander
Foto: Branko Klančar
