Na predvečer kulturnega praznika so na proslavi v Cankarjevem domu podelili Prešernove nagrade. Med nagrajenci Prešernovega sklada sta bila tudi zasavska umetnika Nikolaj Beer in Matevž Luzar.
Zbrane je pozdravil predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič. Veliki Prešernovi nagradi sta prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Nagrade Prešernovega sklada, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, pa so prejeli pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Alexander Gadjiev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter arhitekturni atelje Medprostor. Za umetniški del prireditve je s predstavo Svet se nagnil je naprej poskrbel koreograf Matjaž Farič. Po koncu uradnega dela je Svetlana Makarovič prebrala svojo pesem.
Slikar Nikola Beer je prejel nagrado Prešernovega sklada za cikel razstav v letih 2021 in 2022: Vračanje h koreninam (Celje 2021), razstava v galeriji Insula (Izola 2022) in razstava Izbrana dela 1986–2021 (Kranj 2022).
Dr. Milček Komelj je v obrazložitvi med drugim zapisal: »Nikolaj Beer (rojen 1945) se že več kot štiri desetletja uvršča med najizrazitejše osebnosti slovenskega sodobnega slikarstva. Njegova ustvarjalnost se je pojavila kot izraz na novo obujenega geniusa loci panonske zemlje, vendar je s svojo docela avtentično izraznostjo daleč presegla lokalno raven, se uvrstila v vrh sodobne slovenske ustvarjalnosti in postala poseben, celo že brezčasen pojem prodorne ustvarjalne moči in nesporne slikarske kvalitete.«
Filmski režiser in scenarist Matevž Luzar je prejel nagrado Prešernovega sklada za film Orkester.
Strokovna komisija za avdiovizualne umetnosti je v obrazložitvi nagrade med drugim zapisala: »Režiser in scenarist Matevž Luzar je filmski orkester sestavil iz petih različnih vinjet posameznikov, katerih usode je mojstrsko prepletel v črno-belo izčiščeno zgodbo o gostovanju pihalnega orkestra v pobratenem avstrijskem mestu. Ob tem, ko ga je posvetil svojemu domačemu Zagorju, je z veliko empatije nagovoril slovenskega malega človeka, razgrnil njegove sanje in skrbi, ustvaril izvirno, a prepoznavno komiko z duhovitimi obrati, situacijami in poudarki. Dodatno jo je nadgradil še s poudarjanjem specifičnih razlik v mentaliteti med slovenskim in avstrijskim okoljem, hkrati pa z blago socialno kritiko ošvrknil predvsem slovensko družbo, kar film podčrta z grenkim podtonom.
Nagrajenci v samostojni Sloveniji
Zasavci so v času samostojne Slovenije prejeli malo priznanj. Med dobitniki Prešernove nagrade ni bilo zasavskih ustvarjalcev. Med dobitniki nagrade Prešernovega sklada pa jih je bilo nekaj. Leta 1992 so prejeli nagrado grafiki art skupine Novi kolektivizen (Dejan Knez, Miran Mohar, Darko Pokorn in Roman Uranjek) za dosežke na področju grafičnega oblikovanja, leta 1994 je bil prejemnik plesalec in koreograf Iztok Kovač za koreografijo in izvedbo plesnih stvaritev Kako sem ujel sokola in Razširi krila (slon nerodni), leta 1996 pesnik Uroš Zupan za zbirko pesmi Odpiranje delte, leta 2019 pa animator Dušan Kastelic za animirani film Celica, ki ga je ustvaril leta 2017.
Prešernove nagrade pred letom 1990
Pred letom 1990 je bilo nekaj Zasavcev prejemnikov Prešernove nagrade. Največkrat je bil s priznanjem ovenčan operni pevec Ladko Korošec, ki je bil med Prešernovimi nagrajenci leta 1949, 1957 in 1978, ko je prejel Prešernovo nagrado za operni pevski opus. Leta 1947 je prejel Prešernovo nagrado pisatelj Tone Seliškar (štejemo ga med Zasavce, kjer je nekaj časa živel in delal), leta 1950 in 1956 prevajalec Anton Sovre, leta 1950 in 1983 pisateljica in prevajalka Mira Mihelič (1950 še Puc), 1951 in 1961 pesnik in prevajalec Mile Klopčič, 1953 filmski ustvarjalec Metod Badjura, 1957 pesnik Cene Vipotnik, 1959 dirigent Delavske godbe Trbovlje Anton Hudarin, 1960 pa kipar Stojan Batič.
Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli: leta 1962 in 1971 književni kritik in televizijski ustvarjalec Matjaž Počivalšek, 1966 klarinetist Miha Gunzek, 1975 Delavska godba Trbovlje, 1983 Pihalni kvintet RTV Slovenije, v katerem je igral klarinetist Alojz Zupan in leta 1991 likovni ustvarjalec Matjaž Počivalšek.
Savus
Foto: arhiv Savus
