Zadnji četrtek v avgustu je izšla nova številka Zasavskega tednika. V njej najdete obilo dobrega branja, široko ponudbo zasavskih podjetij, pa tudi klubov in društev, ki vpisujejo v svoje programe. Ne manjkata niti križanka in sudoku. Najprej ga rešite, potem pa lahko spodaj v tem članku pogledate tudi rešitve.
Za pokušino pa tako kot že običajno objavljamo uvodnik.
Listje se barva
Letos komaj čakam jesen. Komaj čakam, da zapiha veter in prične odnašati listje z drevja. Da jesenske barve pobožajo oči. Da ta hudičeva vročina končno popusti. Šele po dolgem, vročem, poletju se sploh zavemo, kako lepa je jesen.
Vse večkrat se mi v misli prikradejo slike mladih, ki mislijo, da jesen ni nič vredna. Mladim je važna vročina poletja, brezskrbno jadranje skozi življenje, pa zimski mraz in adrenalin zasneženih pobočij. Na lepo pomladno cvetje pomislijo šele takrat, ko pride prava, ko pride pravi. Na jesensko mirnost sapic in lepoto barv pa šele, ko se soočijo z minljivostjo v družini. Ko odide kdo od starih staršev, ko se poslovijo od sivih las in pametnih besed, ki so jih poslušali bolj z enim ušesom. Ko spoznajo, da bi bilo včasih dobro prisluhniti.
Na mladih svet stoji, so znali povedati že mnogo starejši od nas. In to drži kot pribito. Mladi prevzemajo različne posle. V podjetjih, v občinah, doma, društvih, šolah, vsepovsod. Včasih dajejo občutek da se šele z njimi vse začne, da pred njimi ni bilo ničesar. Pa vendar: nekdo je gradil podjetja, tovarne, pisarne … Nekdo je postavil v življenje društvo, mnogi so prispevali nešteto prostovoljnega dela. Podobno je v občini, na krajevnih skupnostih, šolah, še doma je nekdo opremil stanovanje, skrbel za vrt, postavil vrtno uto. Spomin je kratkega veka in marsikdaj se na to pozablja. Marsikdo izmed mladih danes ne bi imel kaj prevzeti, kaj voditi, če ne bi bilo tistih pred njim. Kot ne bo imel marsikdo čez 20, 30 let ničesar prevzeti in voditi, če ne bo teh, ki so danes zavihali rokave.
Smo bili tudi mi zaletavi, pametni in polni sebe v mladih letih? Smo.
Koliko deklic z velikimi očmi in kratkohlačnih fantov, ki bodo v petek sedli prvič v šolske klopi, bo županov in županj, direktoric in direktorjev, učiteljic in učiteljev, novinark in novinarjev. Oja, bodo. Želimo jim lahko le to, da bodo deležni pametnih nasvetov, potrebne pozornosti in jim bo življenje milo.
Srečno na cesti življenja in na cesti nasploh, njim in vsem nam.
Marko Planinc
